Novosti na trgu

nasveti

Življenje v montažni hiši se kar precej razlikuje od življenja v klasičnih zidanih hišah. In kaj je vse drugače, ko živimo v leseni montažni hiši? Kako je treba skrbeti in vzdrževati takšno hišo? Kaj se zgodi v primeru potresa, požara ali poplave? Kakšni so s to hišo povezani stroški za ogrevanje? Kako lahko montažne hiše same poskrbijo za samooskrbo energije? Predstavljamo sedem nasvetov, da boste vedeli kakšno življenje vas čaka po nakupu montažne hiše. Nasveti so del e-knjige z naslovom 41 vprašanj in odgovorov, ki jih morate vedeti o montažnih hišah, ki smo jo pred kratkim izdali na portalu www.montažnehiše.com. Celotno e-knjigo si lahko brezplačno naložite na vaš računalnik na spletni povezavi: www.montažnehiše.com/e-knjiga/

  1. Kako naj skrbim in vzdržujem svojo montažno hišo?

Življenjska doba montažne hiše je čedalje daljša, seveda pa je odvisna od kakovosti gradnje in vgrajenih materialov. Prav tako je pomembno tudi redno in pravilno vzdrževanje. V teh primerih se lahko življenjska doba občutno podaljša. Najbolj pa na hišo seveda vplivajo zunanje vremenske razmere. Tako je treba biti še posebej pozoren na streho, žlebove in lesene elemente, ki so izpostavljeni soncu, vlagi in vodi, zlasti če voda kje zastaja dalj časa.

Sodobne montažne hiše imajo že pri vgradnji viden les zaščiten z ustreznimi premaznimi sredstvi. Mehanske poškodbe na lesu je treba takoj obrusiti in na novo polakirati. Lesene dele, ki so izpostavljeni sončnim žarkom, je prav tako treba barvati in lakirati s premazi, ki varujejo pred temi vplivi. Predvsem pa je treba biti pozoren na morebitne poškodbe zunanjih sten. V zunanje stene ne smemo vrtati ali jih kako drugače poškodovati. V tem primeru lahko poškodujemo toplotno izolacijo, ki s tem izgubi svoje dobre toplotne lastnosti, ogrevanje pa ni več tako učinkovito kot sicer. Da ne bi nastala večja škoda, je treba te poškodbe čimprej ustrezno sanirati, vendar pa opozarjamo, da posege v konstrukcijo hiše stranke naj ne opravljajo same.

Pozorni moramo biti tudi na redno zračenje prostorov. Če tega ne počnemo, lahko prihaja do večje koncentracije vlage, ki povzroči razvoj plesni, ta pa nadaljnjo škodo. Sodobne in energetsko najbolj učinkovite montažne hiše imajo standardno za to sicer poskrbljeno že s sodobnimi prezračevalnimi napravami, ki skrbijo za stalno svež zrak v hišah in ustrezno vlažnost tako pozimi kot tudi poleti.

  1. Kako varne so montažne hiše v primeru potresa?

Montažne hiše so potresno varnejše od klasičnih zidanih hiš. V povprečju so montažne hiše štirikrat in več lažje od zidanih, zato je sila, ki ob potresu deluje na te hiše, manjša. Les, ki je glavni sestavni element montažnih hiš, ob potresu deluje precej bolj prožno kot beton in dobro prenaša tresenje tal. Ravno zato so te hiše še posebej priljubljene na potresno bolj tveganih območjih.

 

  1. Kako varne so montažne hiše v primeru požara?

Montažne hiše imajo svoje prednosti tudi v primeru požara. Uporaba negorljivih izolacijskih materialov pri njihovi gradnji zagotavlja dobro požarno varnost. Stene so namreč obdane z negorljivimi mavčnimi ploščami, leseni elementi pa zaščiteni z negorljivimi materiali. Seveda ob večjem požaru popusti tudi tovrstna konstrukcija. Ob požaru prihaja do pirolize, ki upočasnjuje hitrost gorenja ter ohranja nosilnost konstrukcije celo dlje kot jeklo in beton. Poleg tega pri gorenju materialov, ki so vgrajeni v sodobne montažne hiše, ne prihaja do izhlapevanja strupenih snovi, ki lahko ob požarih povzročijo zadušitev.


 

  1. Kaj se zgodi z montažno hišo, če pride do poplave?

Ena od slabosti montažnih hiš se lahko pokaže v primeru poplav, saj je les kot eden glavnih gradbenih elementov montažnih hiš občutljiv na vodo in vlago, podobno pa tudi drugi izolacijski materiali. Če so poškodovani ti elementi, se namreč lahko izgubijo energetske prednosti, ki jih ponujajo tovrstne hiše. Je pa po drugi strani res, da tovrstne sanacije v lesenih montažnih hišah potekajo hitreje, saj se ti materiali sušijo hitreje in bolj nadzorovano kot pri klasičnih zidanih hišah.

  1. Kako je z ogrevanjem montažnih hiš?

Montažne hiše veljajo za energetsko zelo varčne. O sistemu ogrevanja moramo razmišljati že takoj ob izbiri hiše, saj se temu prilagodi tudi gradnja hiše. Kupci montažnih hiš v zadnjem času za ogrevanje najraje vgrajujejo toplotne črpalke. Te pomenijo čist in okolju prijazen vir energije, saj glavnino potrebne toplote zajemajo iz okolja. Zaradi majhne porabe energije so stroški za energijo glede na druge energente nižji za 60 do 80 odstotkov, odvisno od vrste toplotne črpalke, vira toplote iz okolja in vrste energenta, ki bi ga sicer uporabljali. Pri toplotni črpalki ne potrebujemo dobave goriva, prostora za njegovo shranjevanje, dimnika, dimnikarskih storitev, vzdrževanje pa je preprosto in poceni. Naložba v toplotno črpalko se povrne v petih do sedmih letih, nato pa ostane le še strošek za porabljeno električno energijo. Za vgradnjo toplotne črpalke lahko dobite tudi subvencijo Eko sklada. Poleg toplotne črpalke se sicer uporabljajo tudi drugi viri ogrevanja, vendar so v novih montažnih hišah manj prisotni ali pa zanje ponekod sploh ni možnosti – recimo daljinsko ogrevanje ali pa izbira ogrevanja na plin. Pri ogrevanju s kaminom pa je treba biti pazljiv, saj jih ponudniki v visoko energetsko učinkovitih hišah ne priporočajo, ker lahko prihaja do pregrevanja. Prav tako je ogrevanje na lesno biomaso manj primerno, saj so ti sistemi, ki so na voljo na trgu, za povprečno velike enodružinske hiše največkrat predimenzionirani in zato pomenijo slabši izkoristek.

Marles -Atris 97

  1. Koliko energije za ogrevanje na leto porabijo kakovostno grajene montažne hiše?

Energetsko najučinkovitejše montažne hiše za ogrevanje na leto porabijo 15 kWh/m2 energije ali pa še manj. V povprečju pa sodobne in kakovostno grajene montažne hiše porabijo le od 25 do 35 kWh/m2 energije na leto, pri proizvajalcih s slabšo toplotno izolacijo pa lahko poraba naraste do 80 kWh/m2. Najbolj energetsko učinkovite montažne hiše so pasivne oziroma skoraj nič-energijske hiše z letno porabo energije pod 15 kWh/m2. Za pasivne oziroma skoraj nič-energijske hiše je značilno, da imajo minimalne toplotne izgube, hkrati pa ves čas izkoriščajo toploto sonca in ljudi, ki živijo v hiši. Za čim boljši izkoristek sonca mora biti pasivna hiša že v osnovi obrnjena tako, da omogoča optimalno izrabo sončne energije in shranjevanje te energije za obdobja, ko sonca ni.

Te hiše imajo minimalne potrebe po dodatnem ogrevanju, in sicer le v višini 15 kWh/m2 ali manj na leto.  Hiše imajo odlično toplotno izolacijo tako tal, kot tudi ovoja in strehe hiše. Minimalno potrebo po dodatni energiji največkrat pokrijejo s toplotno črpalko. Zgradimo jo lahko tam, kjer je na voljo dovolj sončne energije, zato mora biti ustrezno umeščena v prostor, da je primerno osončena. Biti mora kompaktna, imeti čim manjšo površino fasade, daljšo stranico z veliko steklenimi površinami pa obrnjeno proti jugu, da je izkoristek sončne energije čim boljši. Bivanje v takšni hiši je prijetno tudi zaradi stalno svežega zraku, za katerega skrbijo ustrezne prezračevalne naprave.

Glavni izziv za kupce pasivne oziroma skoraj nič-energijske montažne hiše je njena na začetku višja investicija. Pasivna hiša je za kakšnih 15 do tudi več kot 20 odstotkov dražja od podobne dobre nizkoenergijske hiše, pri čemer pa del tega stroška pokrije subvencija Eko sklada. Koliko dejansko znaša razlika, je odvisno od primera do primera oziroma od vrste dejavnikov – od kakovosti vgrajenih materialov, same gradnje, posamičnih želja kupca…, zato si mora vsak kupec sam pri sebi izračunati, ali se mu naložba izplača in kdaj se mu bo povrnila skozi nižje stroške bivanja. Pasivna hiša lahko za ogrevanje porabi največ 15 kWh/m2 energije na leto, kar ustreza porabi 1,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter ogrevalne površine. Primerljivo velika starejša klasično grajena hiša na leto porabi vsaj desetkrat več kurilnega olja.

Strokovnjaki ocenjujejo, da znaša strošek za ogrevanje pasivne hiše s toplotno črpalko od 50 do 150 evrov na leto. Ob tem je zanimivo, da tovrstne hiše za ogrevanje sanitarne vode potrebujejo okoli dvakrat več energije kot za ogrevanje prostorov. V navadnih zgradbah je, za primerjavo, delež za ogrevanje sanitarne vode le dobrih deset odstotkov celotne energije za ogrevanje.

  1. Ali lahko montažna hiša sama zase poskrbi za samooskrbo energije?

Da, hiša lahko zaradi kakovostnega toplotnega ovoja in energetske učinkovitosti poskrbi tudi za samooskrbo energije s postavitvijo sončne elektrarne na strehi. Za to poskrbijo ponudniki sončnih elektrarn, ki jih je na trgu več. Pri izbiri izvajalca pozorno proučite ponudbo, stroške investicije, možnosti financiranja, ki vam ga ponujajo, garancijo, poznejše servisiranje in vzdrževanje. Z izbranim ponudnikom sklenete  pogodbo za postavitev elektrarne na ključ. Poleg same postavitve vam mora ponudnik poskrbeti tudi za vso dokumentacijo in dovoljenja za pridobitev soglasja za priključitev elektrarne in priklop na elektrodistribucijsko omrežje.

Kakšno sončno elektrarno potrebujemo je odvisno od vaše porabe električne energije, velikosti strehe in pa denarja, ki ga imate na voljo za investicijo. Podatke o tem, koliko znaša vaša letna poraba in strošek električne energije najdete na mesečnem računov dobavitelja elektrike.

Za 1 kW moči potrebujete površino od 7–10 kvadratnih metrov strehe, na leto pa vam to prinese okoli 1000–1200 kWh. Dodajmo, da lahko ima največja domača sončna elektrarna moč do 11 kW, kar je tudi subvencionirano s strani Eko Sklada. Priporočeno pa je, da sončna elektrarna pokrije vse sedanje potrebe ali pa si dopustite še kaj rezerve, če boste v prihodnje na sistem morebiti priklapljali električni avto, sploh ker velja, da večji kot je sistem, višji je donos oziroma prihranek. Povprečna stanovanjska hiša s toplotno črpalko potrebuje sončno elektrarno z močjo okoli 10 kW, pri energijsko najbolj učinkovitih hišah, pa lahko zadostuje že 6 kW.

Glede cene sončne elektrarne in povrnitve naložbe enoznačnega odgovora ni, saj je vsaka sončna elektrarna specifična, prilagojena glede na želje in potrebe lastnika ter lastnosti strehe, lokacijo in energetske potrebe gospodinjstva. Ocenjuje pa se, da je strošek investicije od tisoč do 1.500 evrov na kW moči sončne elektrarne, to je odvisno od načina financiranja, morebitne subvencije in popustov ponudnika. Temu je treba pozneje prišteti še stroške rednega servisiranja.

Poraba električne energije povprečnega slovenskega gospodinjstva znaša štiri tisoč KW na leto. S postavitvijo sončne elektrarne se pri povprečnem gospodinjskem odjemalcu stroški za električno energijo znižajo za okoli 75 odstotkov glede na sedanje stroške, saj z mesečnim računom plačujem le še strošek obračunske moči in prispevek OVE (obnovljivi viri energije) + SPTE (soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom), ki je vezan na priključno moč priključka in ne na porabo, zato ju je treba plačati tudi, če na merilnem mestu ni porabe elektrike. Ta strošek v povprečnem gospodinjstvu znaša okoli 15 do 20 evrov na mesec.

Investicija v sončno elektrarno se po mnenju strokovnjakov tako povrne v desetih do 12 letih. Povrnitev naložbe in potem pozneje njena donosnost – življenjska doba sončnih elektrarn je okoli 30 let – so odvisni od postavitve objekta in velikosti elektrarne, pravilnega vzdrževanja, rednega letnega čiščenja modulov na strehi in od pridobitve subvencije Eko sklada. Velja pa, da so sončne elektrarne z večjo močjo bolj ekonomične. Subvencije Eko sklada znašajo 20 odstotkov od celotne naložbe z omejitvijo 180 evrov za 1 kWp moči, do največje moči 11 kW. Vključeni so stroški nakupa in montaže naprave ter pripadajočih električnih inštalacij in opreme. Najvišja subvencija za sončno elektrarno z močjo 11 kW znaša 1980 evrov.


V e-knjigi lahko med drugim preberete tudi odgovore na nekatera druga vprašanja:

  • Katere so glavne značilnosti montažnih hiš?
  • V kateri fazi gradnje lahko kupim montažno hišo?
  • Katere korake moram opraviti pri nakupu montažne hiše?
  • Na kaj moram biti pozoren pri nakupu parcele za gradnjo montažne hiše?
  • Kakšno dokumentacijo potrebujem za začetek gradnje hiše?
  • Kako izbrati ponudnika montažne hiše?
  • Katere podatke moram zaupati ponudniku montažne hiše, da bom dobil njegovo čim bolj celovito in konkretno ponudbo?
  • Katere certifikate in reference je dobro, da ima ponudnik montažne hiše?
  • Koliko stane gradnja montažne hiše?
  • Kako čim ugodneje financirati nakup montažne hiše?
  • Kako izkoristiti subvencije Eko sklada pri nakupu montažne hiše?
  • ….

Preberite pa tudi EKSKLUZIVNI INTERVJU z direktorjem tehnološko vodilnega proizvajalca montažnih hiš pri nas:

MARKO LUKIĆ, Lumar IG: »V petih do desetih letih bo polovica novih hiš montažnih!«

Komentiraj

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen.

Primerjaj hiše

Primerjaj (0)