Novosti na trgu

brunarice

Brunarice mu nikoli niso hodile po glavi. Marjan si pred tremi leti niti v sanjah ni predstavljal, da ga bo njegova žena Nataša poskušala izvleči iz udobnega stanovanja sredi Ljubljane v brunarico. Res si je ni želel, saj je slišal, da v lesenih hišah vse škripa! Predstavljamo njuno zgodbo.

 

51-letni Marjan je vse življenje živel v središču Ljubljane, njegova tri leta mlajša žena Nataša, pa se je v prestolnico preselila s Krasa, ko je začela obiskovati študij arhitekture (obe imeni smo na željo sogovornikov spremenili). Marjana je spoznala ob koncu študija in kmalu sta se skupaj preselila v najeto stanovanje, nato poročila, si s kreditom kupila trisobno stanovanje, nakar sta se jima rodili dve hčeri. Ob odraščajočih otrocih in zahtevni službi ni bilo veliko časa za razmišljanje o selitvi v hišo. »Potem pa me je spet prijelo. Hčeri sta odrasli, v službi je bilo vse bolj rutinsko, zato sem si želela uresničiti svoje otroške sanje, da bi živela v brunarici,« nam svoje misli izpred treh let zaupa Nataša. Pri tem je bil najtrši oreh prepričati svojega moža, da zapusti stanovanje, predvsem pa mesto, kjer je imel celo življenje vse na dosegu rok: »Ko se mu povedala, se je kar sesedel na kavč. Ker pa je po naravi tak, da se ga da prepričati, se je počasi omehčal, jaz pa sem šla v akcijo iskanja brunarice.«

Ker sva ravno v tistem času podedovala stanovanje, vredno okoli 80 tisočakov, sva se odločila, da ga začneva takoj prodajati, hkrati pa po spletu iskala parcele in brunarice. Nisva želela kupiti starejše brunarice, zato sva parcelo in hišo iskala posebej, opisuje Nataša. V dveh mesecih sta si ogledala šest parcel, na koncu pa se odločila za nakup štiristo metrov velikega zemljišča v bližini Vrhnike. Pred nakupom sta preverila zazidljivost in možnost gradnje brunarice na tisti lokaciji, kar pa so jima na upravni enoti potrdili.

brunarice

V tem času sta dodobra spoznala ponudbo brunaric na slovenskem trgu. Prva dilema je bila, ali naj izbereta ponudnika, ki gradi hiše iz domačega lesa, ali ponudnika, ki les uvaža iz tujine. Tako eni kot drugi imajo svoje prednosti in slabosti, sta hitro spoznala. Les uvožen iz dežel, kot sta denimo Finska ali Kanada, kjer je podvržen težjim vremenskim pritiskom, je običajno bolj odporen in gost, toda po drugi strani tudi nekoliko dražji, kar pomeni višjo ceno celotne brunarice. V vsakem primeru pa je pomembno, da je les posekan v zimskem času, potem pa dovolj dolgo in pravilno sušen, da njegova vlažnost doseže okoli 20 odstotkov. Nataša in Marjan sta se odločila za izbiro izkušenega domačega proizvajalca, saj jima je največ pomenilo to, da je ponudnik blizu in da ima dolgoletno tradicijo v primeru, če bodo potrebni kakršnikoli popravki.

Odločila sta se za tipsko hišo iz smreke velikosti 140 kvadratnih metrov, saj se zavedata, da bosta njuni že odrasli hčeri, ki že študirata, prej ali slej zapustili gnezdo. Sama arhitekturna zasnova brunarice jima je bila všeč, zato se za večje spremembe, razen dveh notranjih sten v pritličju, nista odločila. Izbrala sta izvedbo brunarice na ključ, saj sama z iskanjem in organizacijo različnih obrtnikov izkušenj nista imela.

Po izbiri proizvajalca in brunarice je sledilo pridobivanje vseh dovoljenj za gradnjo. To je trajalo kar nekaj mesecev, v tem času pa so proizvajalci v tovarni že začeli s pripravo vseh gradbenih elementov in s pripravo plošče. Brunarica je bila na zunaj zgrajena in pokrita v nekaj dneh, pripoveduje Nataša in doda: »Potem so se začela notranja dela, ki pa so trajala dobre tri mesece in hiša je bila pripravljena na vselitev.«

zunanjost brunarice

Ker sta se odločila za dodatno izolacijo sten, so bila bruna debela deset centimetrov. V primeru masivne gradnje brunarice brez izolacije, bi bila ta približno dvakrat debelejša. Za izolacijo sta izbrala vetrno zaporo in osem centimetrov mineralne volne, vse skupaj pa sta od znotraj obila s smrekovim opažem. Dodatno sta izolirala še ostrešje. Za ogrevanje sta izbrala kamin. Nataša pravi, da sta prvo leto porabila štiri kubične metre drv, kar znaša približno 250 evrov, pri čemer pa sta imela v kopalnici še dodatno ogrevanje z električnimi grelci. »Toplina brunarice pozimi je res neverjetna, čutiti je tudi neko posebno obliko toplote, ki je radiatorji ali kaj drugega zagotovo nikoli ne pričarajo,« je navdušena Nataša in doda: »Brunarica se zelo hitro ogreje, je pa res, da se tudi kar hitro shladi, če nas pozimi ni doma in manj kurimo. Poleti pa je, kljub visokim zunanjim temperaturam, v hiši prijeten hlad, tako da sploh ne razmišljamo o kakšni klimi.«

Lesene brune, ki sestavljajo hišo, kakšnih posebnih in nenaravnih premazov niso bile deležne. Od znotraj so jih prebarvali le z naravnimi barvili na vodni osnovi, od zunaj pa z mazivi za zaščito pred UV, da ob sončnih žarkih les brunarice ne bi posivel. Takšen zunanji premaz so jim proizvajalci svetovali vsakih osem do deset let, stal pa naj bi ju po njihovih zagotovilih kakšnih 350 evrov.

Cena brunarice je bila okoli 110 tisočakov, celotni projekt s parcelo, pridobitvijo vseh dovoljenj in gradnjo plošče, pa okoli 180 tisočakov. Oba sta nad življenjem v brunarici navdušena. »Bivanje je res povsem drugačno kot v bloku sredi Ljubljane. V tej leseni hiši se počutim, kot da bi bil vseskozi na počitnicah in dihal sveži podeželski zrak,« se je na koncu vendarle omehčal tudi Marjan.

Za več informacij nam pošljite neobvezno povpraševanje:

Z izpolnjevanjem in pošiljanjem tega povpraševanja se strinjam, da se podatki, ki sem jih vnesel v obrazec za povpraševanje, lahko posredujejo ponudnikom montažnih hiš za pridobitev ustreznih ponudb.

Komentiraj

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen.

Primerjaj hiše

Primerjaj (0)