Novosti na trgu

gradbeno dovoljenje

Gradbeno dovoljenje je pogoj za gradnjo različnih objektov. Če nameravate v prihodnje kupiti ali graditi hišo, vas pri tem čaka kar nekaj sprememb. V petek, 1. junija 2018, je namreč začel veljati novi gradbeni zakon. Tako boste lahko za pridobitev gradbenega dovoljenja namesto dosedanjih 30 dni po novem čakali tudi do 60 dni. Toda novi zakon ima tudi nekaj prednosti.

Gremo  lepo po vrsti.

Gradbeno dovoljenje je osnova za to, da lahko na neki parceli začnete graditi svojo hišo. Doslej je veljajo, da so vam ga morali državni organi, potem ko ste oddali popolno dokumentacijo, izročiti v 30 dneh. Po novem se ta rok podaljšuje na 60 dni. Statistični podatki sicer kažejo, da je za izdajo gradbenega dovoljenja v Sloveniji v povprečju potrebnih 21 dni, a vemo, da v praksi včasih izgleda precej drugače: »Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja je, da je vloga investitorja popolna, kar pomeni, da ni pomanjkljivosti in napak v zahtevanih dokumentih. Za upoštevanje statistike namreč rok za izdajo gradbenega dovoljenja prične teči šele z dnem popolnosti vložene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja,« razložijo na ministrstvu za okolje in prostor.

Dobili boste pomoč birokratov

Z novim zakonom se ta rok torej podaljšuje, toda ob tem je dobrodošlih nekaj drugih novosti. Pri pridobivanju raznih soglasij za gradbeno dovoljenje vam bodo morali po novem bolj aktivno pomagati državni uradniki, ali pa nekatera pridobiti celo kar sami. »Novi gradbeni zakon uvaja obvezno svetovanje investitorju še pred začetkom upravnega postopka, kar bo posledično izboljšalo pripravljenost dokumentacije in vlog za pridobitev dovoljenj in posredno hitreje zaključene upravne postopke,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Pri čemer pa je treba biti pozoren, saj te informacije za državne uradnike ne bodo povsem zavezujoče, oziroma upravni organi zanje ne bodo odgovarjali.

Namesto soglasij bodo mnenja

Novo je tudi to, da se bodo razna soglasja za gradbeno dovoljenje odslej imenovala mnenja. Za ta mnenja je pričakovati, da se bodo po novem lažje in hitreje pridobivala. Razlog je tudi v tem, da bo lahko investitor, če bo predolgo čakal na mnenje (molk mnenjedajalca), tako mnenje pridobil kar sam, in sicer od ustreznega izvedenca, plačati pa ga bo moral prvotni mnenjedajalec, ki sam ni bil dovolj ažuren. S to odgovornostjo lahko pričakujemo, da bodo prvotni mnenjedajalci bolj aktivni in stvari reševali hitreje kot doslej.


gradbeno dovoljenje


Kazen za negradnjo

Dobro je tudi to, da boste po novem že pred nakupom parcele in pridobitvijo gradbenega dovoljenja lahko od upravnega organa pridobili takoimenovano predodločbo. Gre za potrdilo, ki bo kazalo, kaj je na določeni parceli mogoče graditi in kaj ne. Predodločba bo zavezujoča tudi kasneje, ko boste želeli pridobiti gradbeno dovoljenje. Če si bo občina ali država po vašem nakupu parcele glede možnosti gradnje na njej premislila, boste lahko zaradi tega zahtevali povračilo celotne škode.

Novo »darilo« države

Ne pozabite pa, da gradbeno dovoljenje velja le pet let po tem, ko postane pravnomočno. Če z gradnjo v tem času ne začnete, preneha veljati. Se bo pa ob tem spremenilo nekaj drugega, kar zna pospešiti gradnjo na zazidljivih parcelah ali pa spodbuditi njihovo trgovanje. Zakon namreč uvaja novo plačilo za nepozidana stavbna zemljišča, ki so vsaj tri leta že polno komunalno opremljena. Davek bo znašal do 0,3 evra za kvadratni meter. Če imate 500 kvadratnih metrov veliko nepozidano zazidljivo parcelo, boste letno torej plačevali do po 150 evrov.

Za podiranje ga ne potrebujete več

Gradbeno dovoljenje pa po novem ne bo več potrebno za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, ter za vzdrževanje objektov in rušenje stavb. Če boste recimo kupili parcelo in bo na njej stala stara, odslužena hiša, ki jo boste želeli podreti in odstraniti, ter na njej zgraditi novo, gradbenega dovoljenja za rušenje torej ne boste več potrebovali.


gradbeno dovoljenje


Kaj potrebujemo?

Kaj vse boste pa boste po sprejemu novega zakona potrebovali za gradbeno dovoljenje za hišo? »Najprej morate imeti parcelo, pripraviti celotni projekt, pridobiti mnenja (soglasodajalci), plačati takso in komunalni prispevek ter oddati vlogo na upravni organ. Preveriti je treba tudi skladnosti vaše vloge s prostorskim aktom in režimi, ki so morebiti s posebnimi predpisi uzakonjeni na lokaciji gradnje,« so za naš portal montažnehiše.com pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Pa je ob tem kakšna razlika, če želimo graditi klasično zidano ali montažno hišo? Na ministrstvu pravijo, da ne: »Postopek je povsem enak za vse vrste hiš enakih namembnosti.«

Strošek gradbenega dovoljenja

Koliko pa boste plačali za gradbeno dovoljenje? »O komunalnem prispevku odloča občina s svojim predpisom. Nadalje, taksa je nekaj deset evrov, kar je odvisno od investicijske vrednosti objekta. Koliko stane parcela, koliko projekt, pa je seveda določa trg. Če niso urejene stvarne pravice – lastništvo, stavbna pravica -, lahko nastanejo tudi ti stroški. Pogosto pa je treba izvesti tudi geodetske postopke urejanja meja, potrebni so tudi geodetski načrti,« naštevajo na ministrstvu.

In kje se v praksi največ zatika pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo montažnih hiš? »Podatka, kje se zatika pri gradnji montažnih hiš nimamo. Na splošno je v postopkih največ težav z nepopolno dokumentacijo, ki jo investitorji vlagajo na zalogo, neskladnostjo s prostorskimi akti in pridobivanjem soglasij oziroma uskladitvijo s predpisanimi režimi.«

Druge novosti gradbenega zakona

Za hiše tako montažne kot klasične pa poleg novosti za gradbeno dovoljenje  velja tudi to, da boste potrebovali še uporabno dovoljenje, ki doslej ni bilo potrebno. Glavni razlog pa je v tem, da so bila v praksi doslej včasih velika odstopanja dejanske gradnje od načrtovanega in prijavljenega projekta, seveda največkrat zaradi dodatnih želja kupcev hiš. Uporabno dovoljenje boste sicer lahko pridobili sorazmerno preprosto, zgolj že z izjavami udeležencev gradnje.

Manj pomembno za kupce montažnih hiš, saj te tako ali tako ne gradijo sami, pa je to, da bo lahko investitor po novem svojo hišo gradil tudi sam, četudi bo ta večja od 250 kvadratnih metrov. Še vedno pa bo potreben nadzornik gradnje, ki pa se mu po novem pooblastila in odgovornosti povečujejo. Na gradbišču bo moral postati bolj aktiven, o morebitnih nepravilnostih pa bo lahko že sproti obveščal razne inšpekcije. Lahko bo celo ustavil gradnjo, česar doslej ni mogel narediti.

Legalizacija črnih gradenj

Novi gradbeni zakon pa poleg sprememb za gradbeno dovoljenje, prinaša še nekaj drugih novosti. Po novem bo sorazmerno preprosto legalizirati gradnjo na črno, toda le tisto, ki je bila zgrajena pred 1. januarjem 1998. Te stavbe pa bodo morale biti v vsakem primeru evidentirane v katastru stavb. Predlagatelj bo moral predložiti tudi posnetek stanja, dokazilo o lastništvu, potrdilo o plačilu komunalnega prispevka, plačati pa tudi določen prispevek.

Kar nekaj sprememb novega gradbenega zakona torej. Na papirju nekatere izgledajo kar spodbudno, kako se bodo izkazale v praksi, pa bo pokazal šele čas.


Za več informacij nam pošljite neobvezno povpraševanje:

Z izpolnjevanjem in pošiljanjem tega povpraševanja se strinjam, da se podatki, ki sem jih vnesel v obrazec za povpraševanje, lahko posredujejo ponudnikom montažnih hiš za pridobitev ustreznih ponudb.

Komentiraj

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen.

Primerjaj hiše

Primerjaj (0)