Novosti na trgu

montažne hiše

Na našem trgu je veliko ponudnikov montažnih hiš in vsak zase seveda pravi, da je najboljši. Toda kje je resnica? Kdo gradi kvalitetno in kdo ne? Tega zdaj ne presoja nobena institucija, zato so kupci zbegani. A to se bo očitno kmalu spremenilo: »Radi bi vzpostavili pravila igre, ki bodo jamčila, da sta ponudba in izvedba kvalitetni in pod nadzorom, da se ju da preverjati, certificirati, s čimer bi zaščitili kupce, ki o tem zdaj nimajo pravih informacij,« v ekskluzivnem intervjuju za naš portal montažnehiše.com razkriva predsednik Sekcije slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih stavb na GZS in direktor podjetja Riko Hiše Bojan Lukšič. Zaupal nam je, da je zanimanje za montažne hiše čedalje večje, proizvodne zmogljivosti pa trenutno polno zasedene. Z optimizmom zre tudi v prihodnost: »Računamo na mlado generacijo, ki prihaja. Mladi so bolj kot njihovi starši dovzetni za montažne hiše.« Kaj pa cene teh hiš v primerjavi s klasičnimi? Lukšič pravi, da je začetna investicija morda res še vedno nekoliko višja, vendar je razlika čedalje manjša. Pojasnil nam je tudi svoj pogled na stereotipe o montažnih hišah, da »vse škriplje in se sliši« in o tem, kam bo šel nadaljnji razvoj montažnih hiš. Predsednik Sekcije je zanimiv in razgledan sogovornik. V sedmih letih, kolikor vodi Riko Hiše, si je v tej panogi nabral veliko znanja in izkušenj.

 montažne hiše


Kako ste zadovoljni s poslovanjem vašega podjetja v lanskem in letošnjem letu?

Lani smo imeli izjemne rezultate. Prihodki so zrasli iz 8 na 13 milijonov evrov. Dobiček je prav tako rasel, vendar ne tako proporcionalno. Dobro smo uspeli urediti tudi plačila. Dejavni smo širom Evrope, poleg individualne stanovanjske gradnje pa postavljamo tudi druge pomembne lesene montažne objekte. Letos želimo nadaljevati z rastjo, vendar ne s takšnim tempom. Naša proizvodnja je že zdaj zasedena do septembra. Pred tremi leti nas je glava bolela zaradi pomanjkanja povpraševanja, zdaj pa imamo težave, kako najti dobre partnerje, da izpeljemo vse naročene projekte. Povečali smo tudi našo inženirsko in prodajno ekipo, proizvodnjo, montažo, tako da nas je zdaj že 68 zaposlenih.

Kako pa se vse to pozna v številu prodanih hiš?

Gradimo vse, od najmanjših hiš pa do večstanovanjski objektov. Samo individualnih stanovanjskih hiš smo za domači in tuji trg lani naredili okoli 40.

 Koliko pa je bilo lani v Sloveniji sploh zgrajenih vseh lesenih stanovanjskih montažnih hiš?

Tega podatka nimamo. Proizvajalci so skrivnostni, tudi znotraj Sekcije nimamo natančnih podatkov. Je pa skupni letni promet šestih največjih proizvajalcev montažnih hiš, kamor sodimo Jelovica, Kager, Lumar, Marles, Rihter in Riko Hiše zdaj že več kot sto milijonov evrov. Ob tem se pojavlja tudi čedalje več manjših proizvajalcev, ki imajo vsak svojo vlogo.

Na našem trgu je velika konkurenca ponudnikov montažnih hiš. Kako naj kupec presoja o njihovi kvaliteti?

Kupcem ni lahko. V bistvu se nimajo na kaj opreti, čemur bi lahko verjeli. Vsak ponuja neko svojo resnico in vsak trdi, da je njegova hiša najboljša. S temi vprašanji kupcev se veliko srečujemo. Po drugi strani pa se tudi sprašujemo, zakaj se nekateri kupci odločajo za ponudnike, ki nimajo nobenega renomeja, ki na trg pridejo z nekaj hitrimi, nepreverjenimi rešitvami.

Najbrž zaradi nižje cene?

Da, toda nižja cena ne sme biti edino merilo pri odločanju, potrebno je upoštevati tudi kakovost rešitev, ki jo ponujajo proizvajalci. Morda je prvih nekaj let po izgradnji  hiša enaka hiši, potem pa se začnejo določeni procesi in se lahko pokažejo napake, če izgradnja ni bila ustrezna oziroma pravilno izvedena. Zaradi recimo nepravilne parne zapore v zunanjih stenah se lahko v gradbeno konstrukcijo spusti toliko vode, da se ne more posušiti. V izolaciji se začne nabirati voda, pojavljajo se prvi madeži vlage na fasadi, kakšni fizični premiki in potem še biološki procesi v sami konstrukciji. Montažne hiše ne more graditi kar vsak, saj je treba poznati fizikalne zakonitosti, ki pa v končni fazi pomenijo neko razliko v ceni. Razlike med hišami se vidijo po šestih, sedmih letih, ko tudi poteče garancija za skrite napake; v najslabšem primeru, v kolikor neuveljavljeno podjetje morda ni bilo kos vsem poslovnim izzivom, je stranka lahko ob pojavu tovrstnih napak prepuščena sama sebi.


montažne hiše


Pa je teh primerov veliko?

Težko rečem, koliko jih je, je pa nevarnost velika. To se dogaja zaradi nepreskušenih tehničnih rešitev. Če proizvajalec nima znaka kakovosti CE, ki pomeni, da zagotavlja tehnično karakteristiko, ki jo objavlja, potem so lahko težave. Če ta znak ima, pa pomeni, da je rešitev preskušena in na inštitutu za to pridobi certifikat. Tak preskus pa kar nekaj stane, to ni mačji kašelj.

Kaj pa narediti, če se po določenem času na hiši pojavijo težave, ki ste jih navedli?

Sanirati se da vse, so pa lahko stroški kar veliki. Ob tem nas najbolj boli predvsem to, da je kupec potem prepričan, da je bila njegova odločitev za montažno hišo napačna. To prepričanje meče slabo luč na celotno panogo, čeprav njega ni razočarala hiša, temveč tisti, ki jo je zgradil. Je pa težko priznati, da se nekdo pusti zapeljati zaradi recimo dveh tisočakov cenejše hiše, denar pa potem brez težav vloži v dražji avto. V hišo, v katero vložimo vse svoje prihranke, kjer vsak dan živimo, se želimo počuti varne z vidika potresa, požara in drugih vremenskih vplivov, pa nam je tega denarja škoda.

Zakaj pa nimamo nekega neodvisnega nadzora, ki bi presojal kvaliteto?

Na trgu je prisotna zbeganost ljudi, ki o tem iščejo razne informacije na različnih koncih, a ne vedo komu zaupati. Ravno zato si je naša Sekcija zadala poslanstvo, da naredi korak v tej smeri. Slišali smo že toliko bridkih zgodb po svetu, da se čutimo dolžni kupcem ponuditi ravno to. Začeti je treba že pri arhitektih in jim povedati, da lahko imajo sicer fantastično idejo, ampak dragi moji, treba je spoštovati dobro prakso, ki zagotavlja zadovoljnega kupca za celo življenjsko dobo. Želimo zaščititi slovenskega potrošnika oziroma ga podučiti.

Kje pa ste v tej fazi vzpostavitve nadzora?

Cilj je postaviti pravila igre, ki bodo jamčila, da sta ponudba in izvedba kvalitetni, pod nadzorom, da se ju da preverjati, certificirati, da sta priznani s strani institucij, ki se recimo ukvarjajo z raziskavo materiala, pa tudi drugih, kot so banke, zavarovalnice. Pri klasični gradnji imajo zelo jasne normative, za montažno gradnjo pa jih še moramo vzpostaviti. Zadali smo si cilj, da bi v naslednjih petih letih postavili ta normativni del, podučili stranke, arhitekte, dobavitelje in vse proizvajalce. Zdaj pripravljamo tehnične smernice, potem pa bomo vse zainteresirane povabili v razpravo, da jih bomo vsi vpleteni sprejeli. Vsak ponudnik, ki bo dosegal te normative, bo prejel potrdilo, da zagotavlja varno, zanesljivo gradnjo. Pa tudi, če pride do kakšne tožbe na sodišču, da imamo določena in vnaprej znana pravila, ki so lahko potem podlaga za pravilno sodbo.

Bo pa najbrž nenavadno, če si boste ponudniki hiš certifikate podeljevali kar sami sebi?

Sekcija je pobudnik tega procesa, narediti želimo neko osnovo, potem pa je treba vključiti neodvisne države inštitucije, ker res ne moremo proizvajalci sami sebe kontrolirati in si podeljevati certifikate. Pri tem seveda potrebujemo tudi podporo Gospodarske in Obrtne zbornice, pa še koga drugega.


montažne hiše


Kaj pa cene lesenih montažnih hiš? So te višje ali nižje od primerljivih klasičnih hiš?

Montažne hiše so kot začetna investicija še vedno dražje, toda razlika je čedalje manjša. V Avstriji imajo neko logiko, da primerjajo strošek montažne in klasične gradnje z vidika začetne investicije, 20-letnega obratovanja in osvežitev oziroma prenova hiše po 20 letih bivanja. Predvidevajo pač, da se človek po tem času toliko spremeni, da mora nekaj spremeniti tudi v hiši. In ko vse to troje potem seštejejo skupaj, je montažna hiša v povprečju za 30 odstotkov cenejša od klasične.

Koliko pa je razlika, če pogledamo samo začetno investicijo?

Odvisno je, v kateri rang se spustite. Če gledamo samo hišo osnovnega normativa je razlika v cenah morda večja. Ko pa primerjate recimo pasivne hiše najvišje kvalitete, pa je razlika med klasično in montažno minimalna. Tam, kjer rešitev postane tehnološko zahtevna, se cena montažne hiše zelo približa klasični gradnji, morda je celo cenejša. Poleg tega so montažne hiše precej hitreje zgrajene in včasih že v šestih mesecih pripravljene za vselitev, kar pa pri klasičnih hišah ni mogoče.

Se bodo montažne hiše v prihodnje cenile, dražile ali ostale na teh ravneh?

Razlika med klasično in montažno gradnjo se bo zagotovo izničila in bo v korist montažne gradnje. Ta bo cenejša. Treba je vedeti, da se pri klasični gradnji še vedno soočamo z nelojalno konkurenco, dumpinškimi cenami predvsem zaradi poceni delovne sile. Pri montažni gradnji mora biti vse v urejenih okoljih, pod kontrolo, pri klasični gradnji pa lahko vsak dela malo po svoje. In ta del potem pomembno vpliva na končno ceno. Mislim pa, da se bo na trgu delovne sile naredila regulativa, da delo na terenu ne more biti neko suženjstvo, temveč mora potekati v nekih normalnih pogojih. V Švici, ki je recimo nek ekstrem, je montažna gradnja absolutna cenejša od klasične gradnje, saj je ura dela na gradbišču bistveno dražja.

Na našem trgu izstopa nekaj večjih proizvajalcev montažnih hiš, ki naj bi zagotavljali podobno kvaliteto, toda tudi med njimi lahko opazimo kar občutne razlike v cenah hiš. Zakaj?

Ponujamo različne tehnične rešitve in različne storitve. Če je nekdo zgradil blagovno znamko, ki pomeni neko stabilnost, zanesljivost in kvaliteto, pomeni, da veliko vlaga v te stvari, kar se mu skozi ceno pač mora povrniti.

Kakšen je sploh delež lesenih montažnih hiš v vseh novozgrajenih hišah v Sloveniji? 

Po res grobih ocenah, ki so bolj ugibanja, je delež lesenih montažnih hiš v vseh novozgrajenih hišah pri nas manj kot 30-odstoten, koliko natančno je, ne vemo. Pričakovanja pa so, da bo montažnih hiš čedalje več. Podlaga je dobra. Montažne hiše imajo številne prednosti, od hitre izgradnje, kvalitete bivanja, nizke porabe energije, gradnje je po meri, proizvodnja je nadzorovana in še bi lahko našteval.


montažne hiše


Ljudje zaradi pomanjkanja časa, pa tudi znanja, najbrž ne bodo več sami ali pa skupaj s prijatelji gradili hiše, kot so jih nekoč.

Tako je. Računamo na mlado generacijo, ki prihaja. Ta je bolj dovzetna za montažne hiše. Kupujejo na drugačen način, kot so njihovi starši. Več komunicirajo z internetom. Če so bili njihovi starši bolj tradicionalni in so želeli vsako stvar preveriti v živo, imamo zdaj celo nekatere primere mlajših kupcev, s katerimi se do predaje ključev sploh ne vidimo. Vse poteka preko spleta. Poleg tega se potrošniška miselnost iz veleblagovnic, kjer je vse dosegljivo na polici, prenaša tudi k nam. Tako kupci od nas pričakujejo, da se bodo, takoj ko podpišejo pogodbo, kar vselili.

V Avstriji, kaj šele v Skandinaviji, je denimo delež montažnih hiš precej večji kot pri nas. Zakaj?

Pri nas je bil v preteklosti nek absurd o vlaganju v super tehnologijo, da bo »plastika postala znanstvena fantastika«, vse kar je povezano z lesom in njegovo tradicijo pa je brez pomena. Tako je nekaj časa veljalo prepričanje, da je les povsem nezanimiv material. Zato so propadli obrati predelave lesa, pohištva. V Sloveniji je izginila cela generacija znanja. Če danes vprašate ljudi o kovini, bodo znali povedati zelo veliko in ločiti njihove vrste, o lesu pa menijo, da je vse enako, čeprav imamo veliko različnih vrst lesa in vsak les je drugačen že na otip. Mene pri vsem tem še najbolj boli to, da živimo sredi gozdov in da ne prepoznamo, da je lesna industrija nacionalni interes, da je les surovina, ki se sama obnavlja. V Avstriji je povsem drugače. Tam prevladuje miselnost, ki odseva spoštovanje do določene tradicije, od turizma, gradbeništva. Pri nas pa smo sprejemali neke izume, ki se niso obrestovali. Vseeno pa opažam, da se stvari vendarle spreminjajo na bolje, ne s takšnim tempom kot bi si želeli, ampak se.

Kaj pa stereotipi, da lesene hiše škripljejo, da nimaš kam pripeti slike, da je slaba zvočna izolacija in podobno? So ti še vedno v glavah ljudi, da se še več ne odločajo za montažne hiše, čeprav so te hiše po kakovosti izjemno napredovale?

Lesene hiše imajo svojo dušo. Imajo svojo temperaturo, svoj vonj, drugačen zvok, drugače se odzivajo na življenje v njej. Tehnologije je šla tako daleč, da so vse te pomanjkljivosti iz preteklosti, s sodobnimi lesenimi montažnimi hišami sedaj odpravljene. Še več. Pri montažnih hišah lahko rešujemo tudi vse arhitekturne izzive, morda še celo večje kot klasični gradnji, saj smo sposobni kombinirati različne gradbene materiale, ki se jih v klasični gradnji ne da.

Še kaj »poka« v lesenih hišah?

Zvok je drugačen kot v klasičnih hišah, ni pa več škripanja.


montažne hiše


Kaj pa zvočna izolativnost?

Zvočna izolativnost je celo boljša kot v zidanih hišah. Ponujamo stene, ki so testirane za zvočno izolativnost, zato jamčimo, da je prehod zvoka takšen kot mora biti, kot velja recimo za hotelske sobe. Če je v redu za hotel, je zagotovo primerno tudi za individualno stanovanjsko hišo. Večina ljudi tega najbrž ne ve, saj kupci gledajo predvsem na ceno. Mislim, da se morajo še marsikaj podučiti. Za montažno hišo lahko jamčim, da je v vseh pogledih preprostejša za življenje in vzdrževanje kot klasična hiša, kar lahko povem tudi iz svojih izkušenj.

Živite v montažni hiši?

Živimo v klasični hiši, ker sem v Riko Hišah šele sedem let, našo hišo pa smo kupili že prej. Če bi se zdaj še enkrat odločil, bi se zagotovo za montažno. Kot opažam, je vsaka adaptacija v klasični hiši pravi glavobol, v montažni pa je to zelo preprosta zadeva, saj so materiali bistveno lažji in okoljevarstveno sprejemljivi. Karkoli boste delali v sodobni montažni hiši je zdravju neškodljivo, pri klasični gradnji pa je veliko vode, ogromno prahu, težkega razbijanja.

Pa se da pri montažnih hišah kaj dosti spreminjati, potem ko je zgrajena?

Po mojem prepričanju se da spreminjati več kot pri klasični hiši in z manjšimi vložki. Res pa je, da za to vedno potrebujete strokovnjaka in da teh strokovnjakov ni tako veliko, kot jih je za klasično gradnjo. Pri montažni hiši je treba natančno vedeti, kako je bila zgrajena, kaj je v stenah, kaj je nosilno in na pravih mestih uporabiti prave materiale.

Se pravi, da mora za spremembe dejansko priti tisti ponudnik, ki je hišo gradil?

Ni nujno, pomembno je, da pride strokovnjak, ki pozna montažno gradnjo, so pa ti strokovnjaki res predvsem pri proizvajalcih.

Slovenci imam radi svoje vrtičke, zato se težko povezujemo. Je pri ponudnikih montažnih hiš podobno, ali pa je v prihodnje morebiti pričakovati tudi kakšna kapitalska povezovanja podjetij?

 To je napačno prepričanje, da ne sodelujemo. Mi se že zdaj povezujemo na kakšnih večjih projektih. Res pa je, da smo po drugi strani pri kapitalskih povezavah Slovenci pač posebni. Vsak seveda želi vrtnariti na svojem. Treba pa je vedeti, kako so te zgodbe v preteklosti nastajale. Večina ljudi, ki danes igra neko pomembno vlogo v teh podjetjih, je bila vzgajanih, so rasli in imajo znanje iz nekega gnezda, ki se je potem počasi širilo naprej. Za kakšna kapitalska povezovanja podjetij bo zato po mojem mnenju morala priti kakšna nova generacija.

Koliko hiš slovenski proizvajalci prodate v tujini?

V tujino prodamo več hiš, kot jih zgradimo doma. Najmočnejši trgi so Avstrija, Nemčija, Anglija in Italija. Nekateri proizvajalci so sicer bolj orientirani na slovenski trg, tisti, ki imamo večjo proizvodnjo, pa se preskušamo na tujih trgih.

Ali svoje hiše v tujini prodajate dražje ali ceneje kot pri nas?

Ko pridemo na trg, je tako, da tamkajšnji kupci zato, ker smo zanje pač iz Balkana, pričakujejo, da je naša prva ponudba za kakšnih dvajset odstotkov nižja od domačih ponudnikov. Ob tem moramo biti tudi hitrejši, bolj prilagodljivi, pametnejši in še kaj. Toda, ko nas bolje spoznajo in vidijo kaj vse ponujamo, kmalu prepoznajo, da smo povsem konkurenčni.

Kaj pa če primerjate domače in tuje kupce – kateri so bolj zahtevni?


montažne hiše


Vsak trg ima svoje zahteve in zakonitosti. Je pa slovenski kupec eden najzahtevnejših, to pa po mojem mnenju ravno zaradi premajhne poučenosti o montažnih hišah. Ta branža ima v recimo Avstriji, Nemčiji daljšo tradicijo. Tam se ve, kakšno so normativi proizvodnje in gradnje, stranke so poučene o tem. V Sloveniji pa se recimo še vedno dogaja, da ima kupec projekt pripravljen za klasično gradnjo, potem pa še nas malo povpraša, koliko bi stala montažna različica. To pa seveda ne gre. Vse se namreč začne že pri arhitektu, ne pa pri ponudniku montažnih hiš.

Kako pa gledate na konkurenco tujih proizvajalcev montažnih hiš v Sloveniji?

Vsaka konkurenca je na nek način zdrava. Res je, da ne ploskamo, ko se srečamo s konkurenco, toda ko seštevamo pluse in minuse, je tako za končnega kupca kot za nas proizvajalce konkurenca dobrodošla, saj te drži na neki zdravi, razumski ravni. Prepričan pa sem, da slovenski proizvajalci zagotovo ponujamo najboljšo kvaliteto montažnih hiš na tem delu sveta. V to nas sili ravno to, da se moramo dokazati v tujini.

Kakšne bodo še tehnološke in energetske novosti na področju montažnih hiš v prihodnje? Bodo pasivne hiše postale še bolj pasivne?

Pri nas je pasivna hiša postala nek prestiž. Mislim pa, da v Sloveniji s to energetsko vsebino že kar malo pretiravamo. Slika energetske bilance je že kar vprašljiva. Z energetskega vidika se mi zdi, da je bolj kot sama izolacija pomembno to, da se hiše pravilno orientirajo, senčijo, da so pametne. Po moje je prava smer ravno pametna hiša, ki mora najti nek algoritem, da optimizira samo sebe. Kar se tiče novosti v sami proizvodnji je pomembno, da se še bolj vzpostavi določena standardizacija, da bi lahko šli v racionalizacijo in robotizacijo določenih postopkov. Tukaj vidim priložnost.

Če bi bilo vse bolj avtomatizirano, ali se bi lahko te hiše potem še kaj pocenile?

Če bi bila tipizacija oziroma bolj serijska proizvodnja, bi se to lahko zgodilo. Je pa vprašanje, kako ljudje sprejemajo neke tipske rešitve. Mnogi bi radi plačali tipsko hišo, potem pa bi imeli v njej veliko dodatnih želja, kaj vse spremeniti, kar pa celotno zadevo blazno podraži. Bolje je, da se že v osnovi načrtuje takšna hiša, ki si jo kupec želi.

Kaj pa načrti vašega podjetja za naprej?

Želimo si še več povezovanja dobaviteljev in partnerjev, da bomo lahko skupaj prevzemali večje projekte. Ob tem bi se radi še bolj specializirali za ponudnika tehničnih rešitev montažne gradnje. Imamo neko specifično proizvodnjo za katero menimo, da bo v bodoče čedalje bolj pomembna. Načrtujemo, da bi bile vse komponente hiše v prihodnje računalniško obdelane, saj to potem zagotavlja karakteristike, kot so zanesljivost, natančnost.

Kako pa se boste prilagajali novim trendom kupcev?

Mlada generacija razmišlja popolnoma drugače kot njihovi starši. Ne ukvarjajo se z nekim imidžem, ki pomeni zgolj zunanjo podobo nekega prostora, temveč bolj gledajo na uporabno vrednost. Mladi tudi niso vezani na neko lokacijo, temveč je bivalni prostor zanje kot na neko nujno zlo, ki ga pač nekje morajo imeti in v katerem se morajo dobro počutiti. Skratka iščejo udobje, ne pa statusa. Ko potrebe prerastejo lokacijo in velikost prostora, ta bivanjski prostor hitri zamenjajo. Prepričan sem, da bo šlo v prihodnje še bolj v to smer in temu se bomo z našo tehnologijo in znanjem morali prilagajati.


Želite povsem neobvezujočo ponudbo za vašo montažno hišo? Izpolnite spodnji obrazec in prejeli boste kar do 6 informativnih ponudb!

Z izpolnjevanjem in pošiljanjem tega povpraševanja se strinjam, da se podatki, ki sem jih vnesel v obrazec za povpraševanje, lahko posredujejo ponudnikom montažnih hiš za pridobitev ustreznih ponudb.


 

Komentiraj

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen.

Primerjaj hiše

Primerjaj (0)