Novosti na trgu

lesena hiša

Lesena hiša je bila Anina dolgoletna želja, zato se je pred 13 leti odločila za pogumno potezo in za življenje izbrala bivanje ravno v povsem leseni hiši. »Zdaj boš živela pa v baraki?« so jo takrat zbadali kolegi. Toda ona je vztrajala in po vseh teh letih je za naš portal montažnehiše.com iskreno zaupala svoje izkušnje. Tako dobre strani kot tudi pomanjkljivosti. Bi se za nakup Honke odločila še enkrat ali bi zdaj kaj spremenila?

 

Ana je starejša, vendar zelo energična gospa z bistrim umom. Na njeno željo smo za ta članek sicer spremenili njeno ime. Lesena hiša – montažna hiša – je njen dom že 13 let, ravno od takrat, ko se je upokojila. Najprej sta bili v hiši skupaj z mamo, zdaj pa je že nekaj let sama. Za nakup montažne hiše iz brun se je odločila povsem po naključju. »Moja kolegica, ki je prej živela blizu mene, se je ločila in odselila domov v Šmarje ter si na vrtu postavila leseno hišo. Mislim, da ji jo je postavila Smreka iz Slovenj Gradca. Ko sem videla to hišo, me je to tako navdušila, da sem se odločila, da bo lesena hiša enkrat tudi moja.«

lesena hiša

 

»Nisem vedela, v kaj se podajam«

V novo hišo se je preselila iz prejšnje klasične zidane hiše predvsem zato, ker je bila tista prevelika. »Najprej sem začela zbirati prospekte. Takrat sem gledala tudi druge montažne hiše, pa me nekako niso prepričale, sploh potem, ko sem videla, da je možna tudi povsem lesena hiša,« pripoveduje in pojasni: »Zastopstvo je bilo v Ljubljani in jaz sem jih takoj obiskala. Dali so mi zanimive informacije in na koncu sem se hitro odločila. To je bila kar pogumna odločitev, saj teh hiš v Sloveniji takrat ni bilo ravno veliko. V bistvu tudi sama nisem točno vedela v kaj se podajam. Nikogar nisem poznala, ki bi živel v Honki. »Prijatelji so me zbadali, da bom šla živeti v barako in da bi se moj mož zdaj obračal v grobu, če bi videl kaj počnem. Joj, koliko teh in podobnih mnenj sem se takrat naposlušala, a moja lesena hiša je vse prej kot to. Zgrajena je iz posebnega lesa, finskih borovcev. Gre za počasi rastoče drevo, ker je tam pač takšno podnebje. Ta les potem menda celo namakajo v vodi in počasi sušijo, da je ustrezno pripravljen za gradnjo. Moram reči, da niti enkrat nisem slišala kakšnega pokanja ali škripanja.«

 

Anina lesena hiša je mansardna montažna hiša v velikosti okoli 130 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Arhitekturno je zasnovana tako, da ima v spodnjem delu poleg kuhinje, dnevne sobe in kopalnice tudi samostojno stanovanje, kjer je prej živela njena mama. »Če bi se še enkrat lahko odločila, bi spodaj naredila velik dnevno bivalni prostor, hišo pa še nekoliko razširila tudi navzven na teraso.«

 

Finsko hišo pripeljal Poljak

Gradnja montažne hiše je potekala zelo hitro. Temelje za hišo so pripravili marca, avgusta pa sta se že vselili, čeprav je Ana mojstre za dokončanje hiše organizirala kar sama – tako je bila njena lesena hiša cenejša. Brune so nam pripeljali na ogromnem tovornjaku neposredno iz Finske. Spomnim se poljskega šoferja, ki revež ni znal niti besedice drugega kot Poljsko. Je pa stalno ponavljal ‘Adam Malish, Adam Malish’,« se poheca in nadaljuje: »Potem je prišla ekipa domačih monterjev iz Prekmurja in hišo so postavili v nekaj dneh, tako da so zlagali bruna na bruna in jih vijačili. Ponudnik nam je zgradil vse kar je lesenega, hišo pa smo potem dokončali sami, zato sem si morala že prej zagotoviti električarja, vodovodarja, pečarja in vse druge. Lahko bi se sicer zmenila tudi za izdelavo montažne hiše na ključ, vendar bi bilo precej dražje.« Odločila se je za debelino brun 16 centimetrov, na voljo pa so bila sicer tudi debelejša. »Šef ponudnika hiš mi je rekel, da je za naše podnebje 16 centimetrov povsem dovolj. Če bi bilo 18 ne bi bilo nič narobe, bilo pa bi dražje.« Njena lesena hiša jo je takrat stala okoli 90 tisoč evrov, še enkrat toliko pa so jo stali priprava temeljev in dokončanje hiše na ključ ter ureditev okolice.

lesena hiša

500 evrov drv za ogrevanje

Njena lesena hiša je ogrevana s kaminom, za kar na leto porabi okoli osem kubičnih metrov lesa, kar pomeni okoli 500 evrov. »Ko se zvečer zleknem v kavč ob kaminu je prijeten občutek. Je pa res, da vročina ni enakomerna po vsej hiši. Če bi še enkrat gradila hišo, bi si zagotovo vgradila talno gretje, da bi bila toplota bolj enakomerno porazdeljena po hiši.« Drva v kamin nalaga običajno dvakrat na dan: »Uf, včasih mimogrede še preveč zakurim. Nekateri pravijo, da je prevroče.« Kako pa sama lesena hiša ohranja toploto, če je ni doma in ne ogreva? »Zelo v redu. Hiša toploto dolgo drži in ni tako, da bi se hitro shladila, če ne ogrevam.« Kaj pa poleti? Je vroče? »Lani sem si vgradila klimo, pa ne toliko zaradi sebe kot zaradi moje psičke. Prej se je poleti segrelo tudi do kakšnih 26 stopinj, tako da je bilo vsaj zame še vedno znosno.«

 

Vzdrževanje montažne hiše

Ana pravi, da njena lesena hiša ne potrebuje nič kaj več vzdrževanja kot katera koli druga hiša. »Vsake toliko časa jo moram pobarvati. Načeloma je dobro barvati vsaj vsakih osem do deset let.  Lesu sicer ne bo nič hudega, tudi če ga ne bi barvala, bi pa zaradi sonca potemnel,« pravi gospa Ana. Strošek za barvanje, ko je nazadnje barvala, jo je prišel okoli 150 evrov. Sto evrov je bil material, spodaj jo je barvala sama, zgoraj pa ji je na pomoč za 50 evrov priskočil njen znanec. Hišo tudi stalno zrači, tako da je v njej svež zrak. Plesni ni imela še nikoli. Lesena hiša je suha pa vendarle diha. Prav tako tudi nima nobenih lesnih črvov, saj je, kot pravi, od znotraj popolnoma zaščitena in premazana s čebeljim voskom.

lesena hiša

Vse se sliši

Drugače pa je z zvočno izolacijo. Nad njo Ana ni najbolj navdušena, saj, kot pravi, ni v redu. Je pa tako, da nje ne moti preveč, saj v hiši živi sama. »To je primanjkljaj, ki pa bi ga lahko odpravili z dodatno zvočno izolacijo med notranjimi stenami.«

Omenimo še to, da se je njena lesena hiša posedla za dobrih pet centimetrov, kar je pri brunaricah nekaj povsem običajnega in na kar so jo opozorili tudi ponudniki hiše: »Zato so mi rekli, da moram omare narediti nižje, da ostane nekaj prostora za posedanje.«

Ali bi se danes še enkrat odločila za to hišo? »Sem zelo zadovoljna, toda če bi se še enkrat odločala, bi raje vzela klasično montažno hišo, kot jo ima tudi moja hči. Se mi zdi, da sem se lesa že malo naveličala. Kot sem omenila, bi v tej hiši tudi še kaj spremenila. Je pa dobro, ker sem slišala, da bodo lesene montažne hiše pridobivale na vrednosti in da je tudi življenjska doba primerljiva drugim hišam.«

Zanimanje za lesene brunarice je po njenem mnenju kar veliko. »Ljudje so, ko smo gradili, veliko hodili gledati, kako poteka gradnja brunarice. Zdaj ko stoji, pa prav tako pridejo tisti, ki bi radi več izvedeli o življenju v leseni hiši. Mislim, da sem ponudnikom  s prijaznim odpiranjem vrat naredila že kar dosti prometa,« se za konec še pošali Ana.

Za več informacij nam pošljite neobvezno povpraševanje:

Z izpolnjevanjem in pošiljanjem tega povpraševanja se strinjam, da se podatki, ki sem jih vnesel v obrazec za povpraševanje, lahko posredujejo ponudnikom montažnih hiš za pridobitev ustreznih ponudb.

Komentiraj

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen.

Primerjaj hiše

Primerjaj (0)