Novosti na trgu

marko-lukic

Trenutni delež montažnih hiš med vsemi na novo zgrajenimi hišami na slovenskem trgu je od 20 do 30 odstotkov, ocenjuje Marko Lukić, direktor tehnološko vodilnega proizvajalca montažnih hiš pri nas, Lumar IG. V prihodnjih letih pričakuje še hitrejšo rast trga montažnih hiš. V ekskluzivnem intervjuju za e-knjigo z naslovom 41 VPRAŠANJ IN ODGOVOROV, KI JIH MORATE VEDETI O MONTAŽNIH HIŠAH, ki jo je nedavno izdal naš portal www.montažnehiše.com, pojasnjuje, zakaj. Prav tako razkriva svoj pogled na slovenskega kupca, na konkurenco, ki je je čedalje več, pa tudi na kakovost in cene montažnih hiš v primerjavi s klasičnimi. Lukić je nekdanji vrhunski alpinist in v tem slogu pogumno vodi tudi svoje podjetje, ki velja za prinašalca novih trendov na področju montažnih hiš pri nas. Njegovi tekmeci ga ocenjujejo za kar svojeglavega človeka, ki nepopustljivo hodi po trdno začrtani poti. Rezultati pa govorijo v njegov prid.

Marko Lukić
Marko Lukić, direkor podjetja Lumar

Kakšno je vaše poslovanje v zadnjih letih? Ste zadovoljni?

V Lumarju smo s poslovanjem ne le v zadnjih letih, temveč tudi že prej, ko je bila še kriza, zelo zadovoljni, saj smo ves čas rasli. Lanski prihodek je bil 14,2 milijona evrov, kar je 21 odstotkov več kot leto prej. Tudi letošnja prodaja je izjemno dobra, zato znova pričakujemo od 20- do 23-odstotno rast, prihodnje leto pa še za malenkost več. Naša proizvodnja je prodana za daleč vnaprej, vendar smo v podjetju, kot zmeraj dosedaj, pravočasno sprejeli določene ukrepe in našli poti za povečanje obsega poslovanja. Podobno je tudi s prodajo v tujino. Izvoz je lani pomenil slabih 33 odstotkov naših prihodkov. Zelo smo zadovoljni s prodajo v Avstriji, kjer rastemo še bistveno hitreje kot doma. Seveda pa smo v takšnem poslu, kjer smo vezani na pridobivanje gradbenih dovoljenj, zato je natančno napovedovati, kaj bo prihodnje leto, kar izziv.

Ni na obzorju kakšnih znakov, da bi se konjunktura začela ohlajati?

V našem podjetju tega ne zaznavamo. Je pa Lumar netipični primer. Kupci imajo izjemno veliko zaupanje v naše podjetje, zato smo tudi bistveno manj izpostavljeni tem gospodarskim nihanjem. Pri Lumarju je zanimivo, da so najboljši časi ravno krizni časi, saj so takrat kupci še veliko bolj pozorni na to, s kom bodo gradili hišo, ki je za večino od njih življenjski projekt. In takrat smo v Lumarju s svojo bonitetno oceno, referencami, lastnimi montažnimi ekipami in stalnimi podizvajalci zanesljiva in varna izbira za gradnjo doma. Zdajšnji položaj me bolj spominja na leta 2007 in 2008, ko so bili ljudje manj previdni in je bilo manj pomembno, kdo hišo gradi, samo da je čim prej zgrajena.

Lumar BlackLine Pure EE
Lumar BlackLine Pure EE

Potem zdaj najbrž prodate tudi več dražjih hiš?

Tako je. Spet se povečuje število prodanih dražjih in večjih hiš. V teh optimističnih časih namreč hiše ponovno več kupujejo podjetniki. V krizi so investirali bolj ljudje s konstantnimi, zanesljivimi prihodki, zdaj kupujejo več tisti z višjimi prihodki, ki pa so v podjetništvu in njihov zaslužek ter optimizem nihata.

Ali se vaši kupci bolj odločajo za tipske hiše ali bolj za tiste po svojih željah?

Tipske hiše ne zgradimo niti ene same. V najboljšem primeru imamo vedno prilagoditev neke tipske zasnove, ki pa jo nazadnje nadgradimo do te mere, da z izvorno hišo razen imena nima več ničesar skupnega. To nam omogoča naš kakovostni notranji arhitekturni biro, ki ga vseskozi krepimo. Velik poudarek dajemo tudi povezavi arhitekture in tehnologije. Po drugi strani pa seveda gradimo tudi povsem individualizirane hiše po željah strank že od samega začetka naprej. Sploh v izvozu to pomeni kar 70 odstotkov vseh naših prodanih hiš.

Lumar Primus
Lumar Primus

Katerih hiš prodate največ?

Če se pošalim, je naš VW Golf ali BMW 3, zagotovo naša hiša Primus. To je naša prva tipska pasivna hiša, ki smo jo že pred desetimi leti zasnovali za Mitjo Petkovška. V tem času smo jo tehnološko in oblikovno razvili do te mere, da na slovenskem trgu zagotovo pomeni najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Ugodno ceno nam omogoča ravno to, da jo izdelujemo v res velikih serijah, seveda vedno s kakšnimi dodatki in spremembami.


Izpolnite spodnji obrazec in pridobite e-knjgo popolnoma brezplačno

 
     

 


Kolikšen delež novih montažnih hiš zgradite na ključ, koliko na delni ključ in koliko samo do faze zunaj dokončani objekt?

Pri nas vztrajamo pri izvedbi hiše na ključ, večina naše konkurence pa od tega raje beži. Zavedati se moramo, da je izdelava hiše na ključ neprimerno zahtevnejša, kot je zgraditi hišo na delni ključ ali zunaj dokončano hišo. Drugi najraje ponujajo ravno zadnje, saj vedo, da v fazi izvedbe od delnega ključa do dokončanja na ključ pretečejo dobri trije meseci, finančni učinek pa je zelo majhen. Če gledamo strogo racionalno z vidika čistega podjetništva, bi bilo za podjetje boljše, če tega ne bi delali. Vendar pa mi svoje poslanstvo vidimo ravno v tem, da kupcem predamo dokončane, kakovostno zgrajene hiše, v katerih bodo prijetno bivali in imeli z njimi v življenjskem ciklu čim manj težav. Delujemo po načelu avtomobilske industrije. Ne moremo izdelovati samo karoserije za avto, motor in vse preostalo pa si bo kupec potem kupil kje drugje in sam vgradil. To prinaša vedno neke sive cone v izvedbi, hkrati pa znižuje kakovost in vpliva na garancijo. Zato je v našem podjetju vsaj 90 do 95 odstotkov prodanih hiš s predajo ključa v roke.

Kako bi opisali slovenske kupce, če jih primerjate s tujimi?

Za slovenskega kupca lahko v nasprotju s tem, kar sem prebral v nekem intervjuju, sam rečem, da je izjemno dobro ozaveščen in izobražen. Prav tako ima zelo visoke zahteve glede kakovosti, oblikovanja in izgleda hiše. Za vse omenjeno pa ni vedno pripravljen plačati temu primerne cene. Zato je velikokrat umetnost našega dela na slovenskem trgu, kako uskladiti tehnološko in oblikovno dovršeno hišo za s tujino primerljivo nižjo ceno.

Lahko opišete vašega povprečnega kupca?

Lumar v resnici nima povprečnega kupca. Naše bogastvo je ravno to, da smo sposobni delovati v sorazmerno razpršenem segmentu kupcev. Od manjših hiš na ključ za okoli sto tisoč evrov pa do najzahtevnejših hiš, vrednih tudi do dva milijona evrov. Lumar v Sloveniji zgradi okoli 70 hiš na leto in če to pomnožimo s 15 leti, pomeni, da imamo na trgu tisoč referenčnih kupcev, ki so z bivanjem izjemno zadovoljni. Veljamo za prinašalca sodobnih trendov v Sloveniji. In nekdo, ki je na trgu vodilen, mora imeti pogled dlje naprej, kot ga ima kupec, ki hišo gradi enkrat v življenju. V našem podjetju smo že pred leti prvi prinesli na trg pasivne hiše, zdaj pa skoraj nič-energijske. Vedno iščemo povezavo ne le kakovostnega dizajna, temveč tudi kakovostne tehnologije, ki je velikokrat skrita in pokaže vso svojo kakovost šele skozi celoten življenjski cikel hiše.

Kaj pa menite o stereotipih, ki so pogosto še vedno zakoreninjeni v povprečnem slovenskem državljanu, da mora biti prava hiša pač iz »ceglov«? Da montažne niso tako trdožive, da ne trajajo tako dolgo kot zidane, da škripljejo, da imajo slabo zvočno izolacijo …

V tem poslu sem že dobrih dvajset let. In medtem ko sem se prvih 15 let na vsakem sestanku resnično srečeval predvsem s temi stereotipi, moram povedati, da zadnjih nekaj let tovrstnih vprašanj sploh nisem več slišal. Mislim, da je generacija, ki danes gradi, veliko bolj izobražena in osveščena ter se zaveda vseh prednosti industrijskega pristopa h gradnji. Montažna hiša že dolgo ne škriplje, zvočna izolativnost je odlična, seveda pa imamo na trgu široko ponudbo in vedno se lahko nekaj ocenjuje tudi po kakšnem slabem izdelku. Za naše hiše pa si upam trditi, da so prav v vsaki točki boljše od klasično grajenih hiš, saj imajo celovit pristop skozi vse faze snovanja hiše, od projektiranja, izvedbe do servisiranja v življenjski dobi. To je nekaj, česar ne more ponuditi nobena klasična hiša. Montažna hiša predstavlja največji približek industrijskemu izdelku in s tem povezanimi prednostmi.

Kako je s cenami montažnih hiš, če jih primerjamo s podobnimi klasičnimi?

Če je klasično grajena hiša grajena v enakem kakovostne razredu in če se upoštevajo vsi s tem povezani stroški, tudi recimo vloženo svoje delo in delo prijateljev pri gradnji klasične zidane hiše, na katero pogosto pozabimo, potem sem prepričan, da je montažna hiša cenejša. Če pa pri tem upoštevamo še vse prihranke, povezane z nadaljnjim bivanjem, potem to še toliko bolj velja. Kakovostno zgrajene montažne hiše imajo namreč zagotovo tudi nižje stroške skozi vse faze življenjskega cikla hiše. Je pa res treba poudariti, da je danes na trgu cela vrsta proizvodov, ki se ponujajo pod blagovno znamko montažna hiša, a si tega ne zaslužijo.

Lumar Smart
Lumar Smart

Do kod se po vaši oceni splača iti z energetsko izjemno učinkovito hišo, da se naložba vanjo povrne v nekem doglednem času?

Vprašanja ali graditi pasivno hišo ali ne, danes več ni. V Lumarju smo sposobni zgraditi pasivno hišo ob upoštevanju subvencije Eko sklada za tak denar, kot stane dobra nizkoenergijska hiša. Od leta 2017 drugačnih rešitev, kot je gradnja skoraj nič-energijskih hiš, prej pasivnih, v Lumarju ne ponujamo več. Skozi izračun lahko vedno dokažemo, da se takšna naložba splača od prvega dne naprej. Žal pa je tako, da se pri tako pomembni naložbi, kot je hiša, vse prevečkrat osredotočamo zgolj na prvotno vrednost naložbe, ne pa na to, kako kakovostno bo potem življenje v takšni hiši, pa tudi koliko bomo v njenem celotnem življenjskem ciklu prihranili pri stroških bivanja. Raziskave kažejo, da je strošek gradnje hiše le 30 do 40 odstotkov celotnega stroška življenjskega cikla hiše, vse preostalo pa je potem. In na to, kar je potem, kupci pogosto pozabljajo. Nobenega drugega proizvoda na trgu ne poznam, kjer so kupci pri vrednotenju začetne naložbe tako brezkompromisni, a to le zato, ker je absolutni znesek zelo visok.

Se kupci veliko odločajo za vgradnjo sončne elektrarne?

Od lani ponovno. Zakaj? Če je hiša grajena kakovostno in če za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in pripravo tople sanitarne vode porabi malo energije, potem na takšni hiši potrebujemo sončno elektrarno z močjo le 6 kW, ki pa danes po odštetju subvencije stane le okoli devet tisoč evrov. In takšna naložba se povrne v osmih do desetih letih. Od takrat naprej pa imamo 20 ali 25 let tako rekoč zastonj vso električno energijo v hiši. In to so kupci očitno prepoznali. V Nemčiji, kjer je električna energija skoraj trikrat dražja kot v Sloveniji, pa se gradnja sončne elektrarne, tudi če jo v celoti financiramo s kreditom, splača že od prvega dne naprej.

Kako gledate na manjše proizvajalce montažnih hiš z vidika cen in kakovosti njihovih hiš? Navzven so videti vse podobne.

Lahko izhajam iz nas pred toliko in toliko leti. Ti manjši proizvajalci, ki nimajo prave tradicije, so zagotovo sami pri sebi prepričani, da delajo najbolje in da ponujajo visoko kakovost. Nimajo slabih namenov. Vendar pa so njihova kilometrina, izkušnje in raven tehnološkega znanja na takšni ravni, da to niso primerljivi proizvodi. Seveda pa je vsaka nova hiša, ki ima fasado, na pogled dobra. Toda hiša je bistveno več kot le fasada. Pa še nekaj bi opozoril, kaj se lahko pripeti manjšemu proizvajalcu, če pride do krize in upada trga. Vprašanje je, kako jo bo preživel in kaj se bo potem dogajalo z garancijo za njegove hiše. Po navadi manjša podjetja komaj obvladujejo tekoče posle, starih zadev, kjer je treba kaj sanirati, pa že skorajda ne več. Običajno tudi ne ponujajo izvedbe na ključ v roke, njihova organizacijska struktura pa jim tudi ne omogoča servisne službe.

Kakšne napake pa zaradi slabe gradnje sploh lahko nastanejo pri montažnih hišah?

Če hiša ni bila ustrezno zgrajena, se začnejo napake po navadi kazati po kakšnih sedmih do desetih letih. Težava je lahko zaradi slabe vgradnje parne ovire zrakotesnost, prihaja lahko tudi do navlaževanja konstrukcije, težav z vlago pri hišah z ravno streho, pri vgradnji okenskih polic in še kup drugih stvari.

Kako pa se to potem sanira?

To pa je treba priznati, da je tisti slabši del montažne hiše. Če vam bo pri klasični zidani hiši pri neki polici nekaj let zatekalo, bo to vplivalo na toplotno izolacijo in na nič drugega. Zid zaradi tega ne bo propadel. Če pa vam zateka pri montažni hiši, bo to zagotovo ogrozilo konstrukcijo. Zato montažna hiša v nasprotju z zidano zahteva bistveno več znanja in usposobljenih ljudi za gradnjo. In tukaj je prednost podjetij s tradicijo in ustrezno kadrovsko strukturo, kot je naša.

V Sloveniji ni opaziti ravno veliko tujih ponudnikov montažnih hiš. Zakaj?

Seveda so v Sloveniji tudi tuji ponudniki, toda večinoma prihajajo iz juga in ponujajo poceni hiše, pri katerih pa se zastavlja vprašanje glede njihovih standardov kakovosti, garancij…. Po drugi strani pa resnih zahodnoevropskih ponudnikov, ki so nekoč že bili tukaj, res ni več, saj so ugotovili, da želi slovenski kupec izjemno kakovostno hišo s tujino primerljivo nižjo ceno. Tu pa se zanje račun konča. Z njihovo organizacijo, stroški, z nepoznavanjem slovenske zakonodaje in tukajšnjih normativov ter slabo prilagodljivostjo v Sloveniji nimajo prav veliko možnosti. Vse navedeno je za tuje ponudnike popolnoma neobvladljivo. Drugo pa je povsem finančni vidik. Slovenski trg jim ne omogoča zaslužkov, ki so jih vajeni drugje. Naša največja prednost v tujini pa je ravno ta naša individualnost oziroma sposobnost prilagajanja željam kupca. Tega ti naši tuji kolegi niso vešči.

Lumar Terra
Lumar Terra

Čeprav niste največji, pa vseeno veljate za enega najprestižnejših ponudnikov montažnih hiš pri nas. Kako vam je uspelo doseči ta status?

Jaz nas ne vidim kot najbolj prestižnega ponudnika. Lumar vidim kot tehnološko in produktno najbolj dovršenega ponudnika, ki svoje prednosti tudi ustrezno komunicira. Toda vedeti moramo, da mora za vsakim marketingom stati ustrezen proizvod, saj je lahko marketing sicer največja zanka okoli vratu. Velik del pri našem uspehu igra tudi to, da smo družinsko podjetje, da pristopamo zelo odgovorno ne le do končnih kupcev, temveč tudi do zaposlenih. To potrjuje tudi nagrada, ki smo jo pred kratkim prejeli od podjetja Ernst & Young, ki nas je uvrstilo med 25 najboljših družinskih podjetij na svetu. Vse naše hiše zmontiramo z lastnimi montažnimi skupinami in med večjimi ponudniki smo glede tega eni redkih, če ne edini. Prav tako imamo stalne partnerje in podizvajalce s katerimi sodelujemo že več deset let. Tako imamo celoten proces gradnje in stroko pod nadzorom. Naš uspeh je predvsem plod tega, da imamo zadovoljne kupce, ti pa potem širijo glas naokrog.

Toda, če bi vprašali pet ali šest direktorjev največjih proizvajalcev, bi vsi dejali, da so najboljši. Po čem naj vas torej neki povprečni kupec, ki o tem nima veliko znanja, sploh loči?

Vsi direktorji imajo prav, a vedno iz svojega gledišča. Edino pomembno pa je, kakšno je gledišče kupca. To je zagotovo vprašanje, s katerim se srečujemo vsak dan. Vsakega od teh kupcev moramo prepričati, da smo zanje najboljša izbira. Na eni strani je to najlaže podkrepiti s celo vrsto certifikatov, ki smo jih v Lumarju pridobili kot prvi. Prvi za pasivno tehnologijo, prvi za prvo postavljeno pasivno hišo v Sloveniji in še cel kup nagrad tujih in slovenskih institucij. To je prva stvar za kupca. Če več neodvisnih institucij dolgoročno podeli toliko priznanj, potem je že nekaj na tem. Drugo, kar mora kupec preveriti, pa je to, ali je ponudnik v ustrezni finančni kondiciji. Delati z nekom, ki ima bonitetno oceno D, in se potem čuditi, če bo šlo kaj narobe, je neodgovorno. Potem je tukaj velikost podjetja. Imeti mora ustrezno kritično maso oziroma strukturo ljudi, ki vse skupaj obvladujejo. Najpomembnejši vidik, ki ga ne more narediti noben marketing, pa je zadovoljstvo kupcev. Je pa treba povedati, da boljši ko je v očeh kupcev ponudnik, višja so do njega tudi pričakovanja. Zato kupci od nas pričakujejo največ, kar pa je za nas tudi največji izziv.

Kakšna je vaša ocena glede vseh skupaj prodanih montažnih hiš v Sloveniji v letu 2017?

Tega podatka žal nimamo, ocenjujemo pa, da v Sloveniji skupaj zgradimo od 400 do 500 montažnih hiš na leto, vseh skupaj zgrajenih stanovanjskih hiš na leto pa je od dva tisoč do tri tisoč. Delež montažnih hiš v vseh na novo zgrajenih hišah pri nas je torej okoli 20 do 30 odstotkov. Tako smo popolnoma primerljivi s tujino.

Kakšna pa so vaša pričakovanja za prodajo montažnih hiš v prihodnjih letih?

Pričakujemo, da se bo delež montažno grajenih stanovanjskih hiš kakor tudi drugih montažnih objektov glede na klasično grajene povečeval. To pomeni, da bodo leseno-montažni objekti manj občutljivi na vse krize, ki bodo še prišle. Razlog je zelo preprost. Razpoložljivost delovne sile na gradbiščih je zelo omejena, hkrati pa posledično skokovito rastejo stroški tovrstnih delavcev. Zato ima gradnja, ki je bolj industrijska, neprimerno več prednosti. Vsa zakonska regulativa, hitrost gradnje, kakovost bivanja in cena delovne sile, ki gradi, govori v prid montažnim objektom.

Lumar Alea 180
Lumar Alea 180

Verjetno pa vam gredo na roko tudi mlajši kupci, ki sami najbrž ne bodo več gradili hiš, tako kot so jih nekoč njihovi starši?

Tako je. Mladi so navajeni kupovati narejene proizvode in pričakujejo paketno rešitev. Želijo imeti dobrino, ki deluje od prvega dne naprej. Skoraj ni mladih ljudi, sploh v mestih, ki bi bili pripravljeni svoj visoko cenjeni prosti čas nameniti gradnji stanovanjske hiše. Čedalje več ljudi se zaveda, da vsak zasluži največ, če dela tisto, kar najbolje zna. In zakaj bi neki inženir IT, odvetnik, zdravnik ali kdo drug svoje ure, ki so lahko vrednotene po visokih cenah, porabil na gradbišču, kjer so vredne pet, deset ali 15 evrov. In četudi to naredi, še vedno ne bo dosegel tiste kakovosti, ki mu jo usposobljen delavec ponudi za 15 evrov. Kje je potem še garancija za takšno delo. In to zavedanje kljub dolgoletni tradiciji samograditeljstva hiš pri nas počasi prihaja v zavest Slovencev.

Tak trend torej napoveduje nadaljnjo rast trga montažnih hiš. Si upate napovedati, kakšen bo delež montažnih hiš v vseh na novo zgrajenih hišah v Sloveniji čez pet do deset let?

Petdeset odstotkov. Vsaka druga nova stanovanjska hiša bo torej montažna.

Kako pa bodo te hiše videti čez pet let?

Gradbeništvo ni nekaj, kar bi se spreminjalo zelo hitro. Tukaj gre bolj za evolucijo. Hiše se že zaradi prostorskih aktov vizualno ne bodo bistveno spreminjale, saj jih preprosto ni mogoče umestiti v nek prostor, tudi če bi nekdo prišel z neko noro idejo. Mislim, da bo šel razvoj trga hiš v dve smeri. Eno bodo izrazito premium individualizirane hiše, ki si jih bodo lahko privoščili najpremožnejši. Drugo pa bodo prej ali slej morale postati bolj tipizirane hiše, ki bodo tako za kupca finančno dosegljive in obvladljive. Hiše ne bodo prevelike, bodo pa energetsko varčne, veliko bolj povezljive in pametne. Vendar pametne na preprost način, tak, kot smo ga vajeni iz drugih tehnologij. Ravno na nedavni konferenci v Monacu sem imel priložnost poslušati podpredsednico Microsofta, ki je povedala, da tudi pri njih razvijajo platforme za pametne domove. Ko se bo to zgodilo, bo to pravi preboj v smer pametnih hiš. Za zdaj tega po moji oceni še ni, saj so rešitve, ki so danes na trgu, predrage in preveč zapletene za povprečnega uporabnika.

Na našem portalu opažamo veliko zanimanje kupcev za manjše montažne hiše do cene kakšnih sto tisočakov. Razmišljate, da bi za te kupce tudi pri vas naredili kakšnega »smarta«?

Seveda ga že imamo. Naša najmanjša hiša je velika 90 kvadratnih metrov, lahko pa zgradimo tudi manjše. To so hiše, ki stanejo tam nekje od 100.000 do 130.000 evrov. Se je pa ob tem treba zavedati, da je majhna hiša na kvadratni meter najdražja hiša, saj potrebuje vse, kar imajo velike hiše — vhodna vrata, toplotno črpalko, sistem prezračevanja, stopnice … Vsi dragi elementi morajo biti vgrajeni tako v velike kot v majhne hiše. Prav tako majhna hiša ponavadi ne stoji na bistveno manjši parceli kot velika in treba je vedeti, da je danes strošek zemljišča zelo visok in se bo samo še povečeval, sploh kakovostnih zemljišč. Poleg tega je pri manjši hiši vprašanje, ali bo potem pri nadaljnji prodaji še tržno zanimiva. Vprašati se moramo, ali bo recimo teže najti kupca za hišo, ki ima eno spalnico, kot pa kupca za neko navadno družinsko hišo z več sobami. Naša najbolj prodajana hiša meri 137 kvadratnih metrov, a kljub temu zaradi učinkovite razporeditve prostorov omogoča kakovostno bivanje štiričlanski družini. Ljudje so presenečeni, kaj vse je mogoče narediti na takšni površini, če je pametno zasnovana. Seveda pa v Lumarju iščemo in razvijamo rešitve, ki bodo ponujale odgovor na vse višje cene zemljišč in nove bivanjske trende. Gre za mobilne bivanjske enote imenovane lofti, ki bodo omogočali mobilnost in rast v skladu s prostorom.


Intervju z direktorjem Lumarja IG Markom Lukićem je del e-knjige o montažnih hišah z naslovom: 41 VPRAŠANJ IN ODGOVOROV, KI JIH MORATE VEDETI O MONTAŽNIH HIŠAH. V praktičnem priročniku za vse, ki kupujete ali pa že živite v montažni hiši, lahko med drugim preberete tudi odgovore na številna druga vprašanja:

  • Katere so glavne značilnosti montažnih hiš?
  • V kateri fazi gradnje lahko kupim montažno hišo?
  • Katere korake moram opraviti pri nakupu montažne hiše?
  • Na kaj moram biti pozoren pri nakupu parcele za gradnjo montažne hiše?
  • Kakšno dokumentacijo potrebujem za začetek gradnje hiše?
  • Kako izbrati ponudnika montažne hiše?
  • Katere podatke moram zaupati ponudniku montažne hiše, da bom dobil njegovo čim bolj celovito in konkretno ponudbo?
  • Katere certifikate in reference je dobro, da ima ponudnik montažne hiše?
  • Koliko stane gradnja montažne hiše?
  • Kako čim ugodneje financirati nakup montažne hiše?
  • Kako izkoristiti subvencije Eko sklada pri nakupu montažne hiše?
  • Kako naj skrbim in vzdržujem svojo montažno hišo?
  • Kako varne so montažne hiše v primeru potresa, požara ali poplave?
  • Kako čim bolj učinkovito in ugodno ogrevati montažno hišo?
  • Kako poskrbeti za energetsko samooskrbo montažne hiše?

 


Izpolnite spodnji obrazec in pridobite e-knjgo popolnoma brezplačno

 
     

Komentiraj

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen.

Primerjaj hiše

Primerjaj (0)