Novosti na trgu

pametne hiše

Pametna hiša postaja nekaj vsakdanjega v mnogih na novo zgrajenih hišah. Prinaša zanimive izkušnje in uporabne vrednosti, pri celotni vrednosti hiše, pa niti ne pomeni tako velikega stroška.

O tem smo se pogovarjali z Jernejem Jagarincem, vodjem prodaje v slovenskem podjetju Entia, ki proizvaja in vgrajuje tovrstne naprave v hiše.

V ekskluzivnem intervjuju za naš portal montažnehiše.com, nam je zaupal kar nekaj zanimivosti!

Kaj sploh pomeni pametna hiša?

Jernej Jagarinec

To je prodajni izraz. V osnovi pomeni napreden, inteligentni tip električne instalacije, ki pa ohranja vse klasične značilnosti, kot so izgled hiše, ročni način upravljanja preko klasičnih stikal, hkrati pa omogoča povečano stopnjo udobja in varnosti, energetsko učinkovitost ter oddaljeno upravljanje preko pametnih telefonov, tablic in osebnih računalnikov. V letošnjem letu smo omogočili tudi integracijo vseh brezžičnih naprav, ki podpirajo eno izmed treh prevladujočih aplikacijskih platform, Apple HomeKit, Amazon Alexa in Google Assistant.

Koliko pa je že v Sloveniji pametnih hiš?

V tujini je v segmentu novogradenj pametna hiša dejansko že standard. Tudi v Sloveniji je odstotek pametnih hiš, predvsem v zadnjih nekaj letih v skokovitem porastu. To bi pripisal dvema dejavnikoma; kot prvo je večja osveščenost širše populacije ljudi in drugič, sistemi za pametno hišo so čedalje bolj cenovno dostopni.

Kako pa je pri montažnih hišah? V kolikšnem deležu novih montažnih hiš vgrajujete svoje pametne naprave?

Tako kot so v porastu montažne hiše na sploh, tako raste tudi naš delež vgrajenih pametnih sistemov v montažnih hišah. Lahko bi celo rekel, da na slovenskem trgu ni ponudnika montažnih hiš pri katerem ne bi bil vgrajen vsaj en naš sistem. S številnimi od ponudnikov montažnih hiš pa sodelujemo tudi bolj intenzivno preko oblikovanih paketov funkcionalnosti.



Pametna hiša najbrž bolj privlači mlajšo generacijo?

Pri snovanju našega produkta pametna hiša smo zasledovali predvsem cilje, da je kvaliteta opreme vrhunska, uporaba čim bolj preprosta, cena pa dostopna. Iz teh razlogov so naši kupci vsi graditelji hiš oziroma tisti, ki prenavljajo obstoječe gradnje.

So nad temi napravami bolj navdušeni moški ali ženske?

Glede spolne strukture kupcev ne zaznavamo bistvenih razlik, je pa res, da se moški oziroma ženske navdušujejo nad različnimi funkcionalnostmi. Na primer ženskemu delu je še posebej pomembno, da lahko z enim pritiskom na gumb celotno dnevno sobo postavijo v želeno stanje, recimo na romantično sceno. Ali pa, da lahko otroku, ki joče, kar iz spalnice prižgejo luč v otroški sobi. In nenazadnje, da lahko tudi prek telefona preverijo stanje vtičnice sušilnika za lase in ga po potrebi izklopijo. Pametna hiša pa pri moških generalno gledano največ pomeni z vidika stopnje varnosti, da lahko na primer naredijo simulacijo prisotnosti; to pomeni, da se določne luči ali senčila ob določeni uri avtomatsko prižgejo, čeprav nas ni doma, ali pa da se ob sprožitvi alarma poleg sirene prižge še zunanja razsvetljava.

Kaj vse še ponujajo te pametne naprave?

Spekter je resnično širok. Celotna pametna hiša se lahko upravlja preko uporabniških scen. Lahko simuliramo prisotnost, oblikujemo urnik ogrevanja, senčenja…, možno je glasovno upravljanje, ali pa upravljanje v odvisnosti od alarmnega sistema, v odvisnosti od vremenske postaje in seveda možnost oddaljenega upravljanja z vsemi napravami, ki so povezane v sistem pametne hiše.

Lahko navedete kakšen konkretni primer?

Seveda. Uporabnik ob odhodu od doma izbere sceno “Od doma”. Tako se avtomatsko ugasnejo vse luči, spustijo senčila in izklopijo vtičnice, ki lahko potencialno predstavljajo nevarnost v primeru, da bi ostale prižgane. Torej z enim ukazom celoten dom postavimo v stanje, ki ga želimo.

Pametna hiša pa seveda tudi nekaj stane. Koliko?

Pogosto je percepcija, da gre za drag, nadstandardni produkt, resnica pa je daleč od tega. Če sem konkreten, se cena za denimo 180 m2 veliko hišo giblje okoli pet tisoč evrov. To je cena na ključ, v katero je zajet tudi projektivni del, podpora elektro izvajalcu v kolikor jo potrebuje in celotna konfiguracija sistema.


pametne hiše


So pa po drugi strani s tem najbrž povezani tudi kakšni prihranki?

Energetska učinkovitost je poleg povečane stopnje udobja in varnosti, ter možnosti oddaljenega upravljanja, ena izmed osnovnih prednosti sistema, ki ga omogoča pametna hiša. Prihranek je lahko res velik, če recimo uporabljamo urnik ogrevanja po posameznih sobah oziroma ogrevalnih conah, avtomatsko senčenje v primeru močnega sonca, avtomatski dvig senčil pozimi, da se izkoristi sončna energija, izklop celotne razsvetljave ob odhodi iz hiše in podobno.

Se da pametni sistem vgrajevati tudi po končani gradnji?

Sistemi za pametni dom se generalno gledano delijo v dva segmenta. Prvi je žični, profesionalni pametni dom za novogradnje oziroma prenove, kamor se uvrščamo tudi mi, in drugi je brezžični, za obstoječe stanovanjske enote. Tudi v primeru žičnega sistema za pametni dom je možna nadgradnja, če je za to pripravljena električna instalacija oziroma nadgradnja z brezžičnimi napravami, ki to podpirajo, denimo platformi Apple HomeKit ali Amazon Alexo.

Kako je z vzdrževanjem tovrstnih naprav? Kaj če se kaj pokvari?

V osnovi gre za vrhunsko načrtovano industrijsko elektroniko. Okvar na opremi oziroma krmilnikih praktično ni. Ker so tovrstni sistemi zasnovani na temelju računalništva v oblaku, se večino morebitnih napak odpravi na daljavo, obisk na samem objektu je potreben le izjemoma.



Kaj pa če zmanjka elektrike?

V primeru izpada elektrike ni razlike med klasično in pametno električno instalacijo. Je pa pri žičnih sistemih za pametni dom pomembno to, da v primeru izpada internetne povezave v hiši vse deluje normalno – upravljanje razsvetljave, žaluzij, temperature.

Omenili ste upravljanje pametne hiše na daljavo in po vodnikih. Kakšne so prednosti in slabosti enega in drugega?

Tako je, segment sistemov za pametni dom se deli na žične oziroma profesionalne in brezžične. Prvi so namenjeni novogradnjam in prenovam, drugi za obstoječe gradnje in za krmiljenje manjšega števila naprav. Če bi želeli obstoječo hišo ali stanovanje preurediti v profesionalni pametni dom, bi bil za to potreben določen gradbeni poseg. V primeru, ko pa te možnosti nimamo, se pravi pri obstoječih gradnjah, nam preostane drugi segment – pametna hiša z brezžičnim sistemom, denimo wi-fi, z-wave, zigBee in podobno. Brezžične sisteme pametnega doma velikokrat imenujejo tudi  »naredi si sam« pametni dom, kar pa v praksi večinoma ne drži, saj je kljub temu večinoma potreben gradbeni poseg in znanja iz področja elektro tehnike.

Koliko je v hiši več sevanja zaradi vseh teh elektronskih naprav? Je to zdravju dolgoročno lahko nevarno?

Pri žičnih sistemih ni nič dodatnega sevanja, pri brezžičnih pa se je potrebno zavedati, da vsaka dodatna naprava povezana v sistem pametnega doma predstavlja določeno stopnjo sevanja, vendar tudi v tem primeru ne gre za zdravju škodljive vrednosti.



Pametna hiša je na trgu prisotna že kar nekaj časa. Kdaj pa ste vi začeli z vašo ponudbo pri nas?

Naša zgodba se je pričela leta 2009, ko je naš direktor Mark Umberger doktoriral na Fakulteti za Elektrotehniko iz področja hišne avtomatizacije. Zavedali smo se, da imamo vso potrebno znanje, da naredimo globalno gledano vrhunski produkt po dostopni ceni in tudi pravilno predvideli, da bo šel trend v smer avtomatizacije in digitalizacije.

Kakšna pa je konkurenca pri nas?

Glede na dejstvo, da sistemi za pametni dom praktično dandanes postajajo že standard, je razumljivo, da se krepi tudi konkurenca, izpostavil bi morda nemško podjetje Jung in švicarsko Abb.

Kakšni pa so trendi na tem področju v svetu?

Trend sistemov za pametni dom gre v smeri aplikacijskega (ang. cloud to cloud) povezovanja. To pomeni, da stična točka med različnimi napravami ni več fizična (denimo protokol KNX), temveč aplikacije kot so Apple HomeKit, Amazon Echo in Google Assistant. To konkretno pomeni, da lahko žičnemu oziroma pametnemu domu uporabnik na preprost način poljubno dodaja naprave, kot so denimo pametna ključavnica, raznorazni senzorji, kamere, termostati, in podobno brez dodatnih gradbenih posegov. Končni cilj je, da bodo vse naprave v hiši znale medsebojno komunicirati in delovati v soodvisnosti ena od druge (ang. internet of things).

Kako pa bo izgledala pametna hiša čez recimo pet let?

Vse napovedi in trendi govorijo v smeri, da čez pet let ne bo več novogradnje brez sistema za pametni dom. Hiše bodo na prvi pogled izgledale klasično in ohranile klasični – ročni način upravljanja, če bo uporabnik to želel, hkrati pa bo omogočeno tudi z vsemi napravami v hiši upravljati oddaljeno, avtomatsko in glasovno.


Za več informacij nam pošljite neobvezno povpraševanje:

Z izpolnjevanjem in pošiljanjem tega povpraševanja se strinjam, da se podatki, ki sem jih vnesel v obrazec za povpraševanje, lahko posredujejo ponudnikom montažnih hiš za pridobitev ustreznih ponudb.

Komentiraj

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen.

Primerjaj hiše

Primerjaj (0)