Novosti na trgu

ureditev-okolice-hise
Krajinska arhitektka Urška Ivanovič

Pozimi ni ravno veliko ljudi, ki bi razmišljali o urejanju okolice svoje hiše. Toda ko se pokažejo prvi spomladanski sončni žarki, bi vsi želeli imeti takoj vse urejeno. A tako ne gre. »Spremembe je treba načrtovati že prej. Če želimo vrt urediti v spomladanskem času, je z idejno zasnovo smiselno začeti že v jesenskem oziroma zimskem času,« svetuje krajinska arhitektka Urška Ivanovič. Koliko časa pa traja, da se uredi recimo 500 kvadratnih metrov velika parcela in koliko to stane? Kakšni so sploh najnovejši trendi na tem področju? Na vsa ta in še druga vprašanja nam je odgovorila naša sogovornica Urška Ivanovič, ki se s to dejavnostjo ukvarja že dobrih dvajset let. Izvedla je že več kot 200 različni projektov urejanja okolice, predvsem zasebnih vrtov, pa tudi javnih objektov. Iz svojih izkušenj je za bralce našega portala www.montažnehiše.com povzela tudi nekaj najpogostejših napak, ki jih počnemo pri urejanju okolice naših hiš, ter podala nasvete, kako se jim izogniti!

Kdaj v letu je najbolj pravi čas za načrtovanje sprememb urejanja okolice naših hiš?

Vsekakor je zima tisti čas, takrat narava počiva. In večinoma – odvisno od vremenskih pogojev – ne moremo izvajati del na vrtu. To je čas, ki je primeren za sestanke, dogovarjanja, risanje rešitev. Med zimo lahko snujemo nove rešitve, se odločimo kaj bo na vrtu ostalo, kaj bo odstranjeno, spremenjeno…

Kaj pa, če gre za gradnjo nove hiše? Kdaj razmišljati o ureditvi okolice?

Najboljši čas je seveda takrat, ko arhitekt še riše načrt za hišo. Takrat lahko veliko stvari dorečemo dovolj zgodaj, da se tekom dokončanja načrta hiše reši male pasti ali zagate, ki se lahko pokažejo kasneje. Dobro je tudi zato, ker se lahko v sodelovanju z arhitektom marsikaj uspešno doreče, brez nepotrebnih kasnejših popravkov. Je pa res, da je praksa običajno drugačna – večina investitorjev se odloča za ureditev vrta, ko hiša že stoji. Kar pa tudi ni nič narobe, saj si lahko lažje predstavljajo, kaj sploh potrebujejo, kaj naj bi vrt vseboval in kako izgledal. Stranki vedno prisluhnem, saj je rešitev odvisna od njihovih želja, zmožnosti, načina življenja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na končno rešitev. Seveda so včasih ideje in zmožnosti drugačne od realnega stanja, zato vedno povem kaj je optimalno, realno in smiselno. Seveda pa ima vsak človek svoje potrebe in zmožnosti, zato so tudi rešitve različne.

Prej
Kasneje

Koliko časa v povprečju traja urejanje okolice neke nove hiše,  če je recimo parcela velika okoli 500 kvadratnih metrov?

To je precej odvisno od programa, ki zajema ureditev vrta. Če imamo elemente, ki zahtevajo beton, je seveda razporeditev del drugačna, kot če imamo samo zasaditev. Zasaditev se lahko izvede večinoma v enem dnevu, seveda odvisno kako obsežna je. Takoj, ko so tu elementi iz betona, lesa, pa lahko traja dlje, vezano tudi na vremenske pogoje in lokacije postavitve ter seveda časovne zmožnosti izvajalcev. Vsekakor pa je smiselno, da se gradbena in mizarska dela naredi najprej. Včasih imamo tako parcelo, da lahko ne nekem delu prej zasadimo in naknadna gradbena dela na bližnji lokaciji v kasnejši fazi niso moteča. Smiselno je, da si stranka postavi prioritete – kaj potrebuje najprej in tako se lahko dela prilagodijo.

Koliko pa v povprečju stane ureditev okolice hiše, ki ima približno 500 metrov veliko parcelo?

Na to vpliva precej dejavnikov. Odvisno je od želja stranke, same idejne zasnove, programa, ki bo v vrtu, izbora materialov – različne kvalitete pogojujejo različne cene – in ne nazadnje finančne zmožnosti. Torej, da ponazorim; če bomo za kvadratni meter namenili 40 evrov, bo investicija v ureditev okolice nekje 20.000 evrov, če pa se odločimo za višjo vrednost, denimo sto evrov za kvadratni meter, bo investicija seveda višja, 50.000 evrov. Razponi so torej precej veliki, odvisni od želja in zmožnosti lastnika. Vendar vedno poudarjam, da se lahko dela izvedejo po fazah. Tako tudi celotno investicijo razdelimo po delih, kar je za marsikoga lažje izvedljivo. Pred časom sem bila denimo na obisku pri stranki, ki je želela del vrta ob ograji urediti na novo. To je daljša linija, ki je bila zasajena s starejšim drevjem, ki je vrt preraslo. Pripravila sem jim rešitev, novo zasaditev, ki smo jo tudi izvedli. Stranka je bila z delom zadovoljna, zato me je čez čas poklicala in povedala, da je ta del vrta prekrasen. Toda nastal je nov izziv – kaj pa preostali del vrta? Več kot očitno je, da nista skladna in da stari del ureditve kazi novo zasaditev. Travo prerašča plevel, potrebno bi bilo postaviti novo pergolo, urediti dostop do terase, postaviti letno kuhinjo… V glavnem, ugotovili so, da bi bilo smiselno spremeniti oziroma osvežiti celotni vrt. Dogovorili smo se, kaj je prioriteta in nadaljevali po delih. Tako je lažje za stranko pa tudi za umirjen potek del.

Kako pa je sploh sestavljena cena vaše storitve – kaj vse ponujate kupcem in koliko to stane?

Seveda je osnova idejni načrt, cena zanj niha v odvisnosti od velikosti obdelovane površine, od želja, od programa… Včasih imaš lahko veliko površino, a z malo programa, zato cena za načrt ne bo visoka. Včasih imaš denimo atrijski vrt s precej programa, torej je tudi delo dolgotrajnejše, pomeni, da bo cena temu primerna. Težko rečem koliko stane načrt, saj je ogromno dejavnikov, ki vplivajo na to. To je tako, kot bi vprašali koliko stane avto. Odgovorov je več, kajne? Odvisno katera znamka, moč, barva, dodatki… Običajno se na prvih sestankih s strankami dogovorimo kaj je nujno in smiselno narediti, posledično narisati in izvesti, tako na podlagi vseh podatkov ocenim vrednost načrta. Včasih se zgodi, da stranka želi samo novo ali drugačno zasaditev, torej pripravim zasaditveni načrt, izbor rastlin. Včasih potrebuje kdo samo postavitev lope, pergole, letne kuhinje oziroma drugega vrtnega elementa in temu primerno pripravim načrt.

Prej
Kasneje

Katere pa so največje in najpogostejše napake, ki jih naredijo tisti, ki načrtujejo in urejajo okolico?

Hmmmm, zanimivo vprašanje. Na to se nisem nikoli osredotočala, saj se vedno trudim delati v korist stranki, ter da je hkrati estetsko in funkcionalno. Mogoče se kdaj zgodi, da želi načrtovalec preveč ugajati naročniku in lahko pride do nefunkcionalne ureditve. Ali pa se kasneje izkaže, da neka rešitev ni bila primerna zaradi dejavnikov, ki niso bili upoštevani. Po mojih izkušnjah pa so bile omejene finančne zmožnosti večkrat vzrok polovičnega reševanja in izvedbe. Poleg tega se pri nekaterih neprimernih rešitvah lahko vidi, da načrtovalec ni bil na lokaciji, torej ne pozna prostora in pogojev, ki jih ponuja.

Kakšni so trenutno trendi pri urejanju okolice in vrtov? Kaj je najbolj IN oziroma moderno?

Vsak si želi imeti vrt po svoji predstavi. Včasih je bil »vrt« zgolj zelenjavni vrt, zdaj pa vrt nudi več – od uporabnosti do užitka. Zadnja leta so trend visoka korita, ki olajšajo pridelavo zelišč in nekatere zelenjave. Ta korita so lahko estetska, uporabna in preprosta za nego. So del celostne ureditve. Prav tako se je z boljšim gospodarskim stanjem vrnil tudi vrt za »užitek«, kjer so različni vrtni elementi – letna kuhinja, uta, vodni motiv, prostor za igro… Tudi travni tepihi niso več tabu, saj je jasno, da z uporabo tepiha pridobimo na času. Vendar pa je za lepo in negovano travno površino potrebno veliko časa in dela.

Katere so tiste rastline pa tudi drugi materiali, ki jih najpogosteje uporabljate pri urejanju okolice?

Zelo rada delam z domačimi materiali, ki so »zrasli« tukaj oziroma v bližini. Skozi leta dela z njimi so se izkazali za najbolj obstojne, saj so prilagojeni našim klimatskim pogojem. Če se le da, se poskušam izogniti pretirani uporabi betona, toda včasih je nujno potreben. Za lesene postavitve večkrat uporabim termo jesen, ki je izjemno lep, gladek in trden les. Tudi za visoka korita ali klopi, še posebej pa za terase, saj je izjemno prijeten in se ne kolje. Kadar so korita na zemlji oziroma kje na vrtu le za pridelavo zelenjave, se nagibam k uporabi macesna.  Glede uporabe rastlin pa so naše drevesnice res dobro založene z zelo kakovostnimi sadikami, zato težav z rastlinami ni. Seveda pa je potrebno upoštevati, da nek eksot ne bo tako dobro uspeval tu, kot uspeva doma, saj nima enakih rastnih pogojev. Zato pri izbiri sadnega drevja že leta priporočam domače avtohtone sorte, saj so bolj odporne.

Prej
Kasneje

Ali se ljudje pogosto odločajo, da za svoje urejanje okolice najamejo krajinske arhitekte? Včasih je bilo tako, da je vsak pač naredil nekaj po svoje. Je zdaj drugače?

Dejstvo je, da je zavedanje o dejavnosti krajinske arhitekture višja, kot je bila. Čeprav še vedno precej ljudi niti točno ne ve, kaj vse počnemo krajinski arhitekti. Se pa vedno večkrat dogaja, da nam ureditev okolice prepustijo, saj se zavedaj, da lahko v svojem poslu zaslužijo več kot bi prihranili z lastnim angažmajem v vrtu. Ali pa vedo, da imamo znanje in izkušnje v svojem poklicu, tako kot jih imajo oni v svojem; ali pa se zavedajo, da želijo lep in funkcionalen vrt, ki jim ga bo naredil krajinski arhitekt, kjer bodo uživali in ne bodo sužnji vrta. Konec koncev obstajajo poklici in dejavnosti z namenom. Ko potrebujemo vodovodarja, ga pokličemo. Ko kupujemo avto, prisluhnemo tistim, ki se na to bolje spoznajo. Ko gradimo hišo, nam jo zriše arhitekt. In ne nazadnje, tudi pri ureditvi vrta je krajinar tisti, ki naj bi podal najboljšo rešitev. Čeprav se še najde miselnost – če je oče vse sam naredil, bom pa tudi jaz! Vendar to ni nujno najboljša rešitev. Saj se nam lahko zgodi, da bomo zaradi napake, ki jo bomo storili, namesto da prihranimo  dvakrat plačali. Prvič za svoje delo in drugič za delo strokovnjaka, ki bo napako odpravil. Zato se je smiselno obrniti na krajinskega arhitekta, da skupaj prečešeta možnosti in najdeta najboljšo rešitev.

Komentiraj

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen.

Primerjaj hiše

Primerjaj (0)